UPRS Sodba I U 651/2025-7

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 903/2024 z dne 7. 3. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrnitvi stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) ugodi (1. točka izreka) in da se tožniku od 19. 7. 2024 dalje dodeli izredna BPP za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Krško št. 5010102349720 z dne 14. 7. 2024 in za pravno svetovanje ter zastopanje v morebitnem nadaljnjem postopku po vložitvi zahteve za sodno varstvo pred pristojnim sodiščem na prvi stopnji (2. točka izreka). Za izvajanje BPP je določila odvetnika A. A. (3. točka izreka).

2Tožnik meni, da je izpodbijana odločba nepravilna v delu, kjer je določeno, da se mu BPP dodeli od 19. 7. 2024 dalje, saj je prošnjo za BPP vložil v času med 14. 7. 2024 in 17. 7. 2024 in ne 18. 7. 2024. To pomeni, da bi mu morala biti BPP priznana vsaj od 18. 7. 2024. Prav tako je bila BPP dodeljena za napačno sodno zadevo, in sicer za prekrškovni postopek ZSV 50/2024, kar ni prav, saj je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za postopek PR 50/2024 in ne za prekrškovni sodni postopek v okviru zahteve za sodno varstvo. Tožnik sklepno predlaga, da naj sodišče njegovi tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

3V prvi pripravljalni vlogi je tožnik še opozoril, da izpodbijana odločba ni podpisana in da jo je treba tudi iz tega razloga odpraviti.

4Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

K I. točki izreka

5Tožba je utemeljena.

6Drugi odstavek 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa, da pri odločanju o BPP organ postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače. V skladu z 210. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki ureja obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe, mora biti vsaka odločba označena kot taka (prvi odstavek citiranega člena) in praviloma izdana pisno (drugi odstavek citiranega člena). Pisna odločba obsega uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa, oziroma če se izda v elektronski obliki, varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom; če je varen elektronski podpis uradne osebe overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo organa, varen elektronski podpis organa ni potreben. V primerih, za katere tako določa zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, posamezni deli v odločbi niso obvezni. Če se odločba izdela samodejno, ima lahko namesto podpisa in žiga faksimile (tretji odstavek citiranega člena). Prvi odstavek 216. člena ZUP določa, da odločbo podpiše uradna oseba, ki jo izda. Odločbo podpiše tudi uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma je pripravila osnutek odločbe (drugi odstavek citiranega člena).

7Sodišče ugotavlja, da izpodbijani upravni akt že na prvi pogled ne vsebuje vseh sestavin, ki bi jih v skladu s tretjim odstavkom 210. člena in prvim odstavkom 216. člena ZUP moral. Tako iz upravnega spisa kot iz tožbi priložene izpodbijane odločbe izhaja, da je na odločbi podpisana le oseba, ki je pripravila osnutek odločbe), manjka pa podpis uradne osebe, pristojne za odločanje.¹ Pod navedbo predsednice sodišča manjka njen lastnoročni ali temu enakovreden (elektronski) podpis, odpravljena določba tudi nima zaznamka uradne osebe, da je prepis enak izvirniku,² ima pa za razliko od izvirnika pečat sodišča. Podpis uradne osebe je bistvena sestavina vsake upravne odločbe in je konstitutivnega pomena. Izdaja odločbe namreč pomeni, da upravni organ izrazi svojo voljo o priznanju določene pravice ali pravne koristi oziroma naložitvi določene obveznosti in je ta volja izražena v ustrezni obliki, kar praviloma pomeni, da je potrjena s podpisom pristojne uradne osebe. Tako iz sodne prakse³ kot pravne teorije⁴ izhaja, da odločba, ki ni podpisana, nima pravnega učinka, saj sploh ni bila izdana, zato se šteje za neobstoječo. Neobstoječa odločba ima takšno napako, ki je naknadno ni mogoče odpraviti, zato sodišče pripravljalne vloge, v kateri je tožnik opozoril na navedeno napako, toženi stranki niti ni vročalo. Sodišče bi ob takšnem stanju stvari lahko postopalo celo po prvem odstavku 37. člena ZUS-1⁵ brez vročanja tožbe toženi stranki v odgovor.⁶

8Dejstvo, da izpodbijana odločba v izvirniku in niti v odpravljenem izvodu odločbe ni podpisana s strani uradne osebe, ki jo je izdala, predstavlja takšno bistveno in očitno pomanjkljivost oziroma kršitev, zaradi katere ni mogoč preizkus njene zakonitosti.

9Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V njem bo morala toženka na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1 upoštevati stališča, ki se tičejo pravil postopka.

10V ponovnem postopku naj tožena stranka v izogib ponovni vložitvi tožbe iz enakih razlogov, s tožnikom razčisti vprašanje datuma vložitve prošnje (sodišče pripominja, da se v upravnem spisu nahaja pisemska kuverta z datumom oddaje 18. 7. 2024 in da je dokazno breme o datumu oddaje na pošto na tožniku) in vprašanje predmeta prošnje, saj tožnik trdi, da je zaprosil za dodelitev BPP za postopek PR 50/2024 in "ne za prekrškovni sodni postopek v okviru zahteve za sodno varstvo". V prošnji sta kot želena vrsta in obseg pomoči navedena vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog PP Krško z dne 14. 7. 2024 in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, pri čemer je v izreku izpodbijane odločbe navedeno, da se BPP dodeljuje za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Krško št. 5010102349720 z dne 14. 7. 2024 in za pravno svetovanje ter zastopanje v morebitnem nadaljnjem postopku po vložitvi zahteve za sodno varstvo pred pristojnim sodiščem na prvi stopnji.

11Ker je sodišče ugotovilo, da je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, sodišče ni izvedlo glavne obravnave (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

12Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika) ter 22 % DDV, ki znaša 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Priznane stroške mora toženka tožniku plačati v 15 dneh od vročitve sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), če zamudi, pa gredo tožniku od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (299. člen Obligacijskega zakonika).

¹ ZBPP v tretjem odstavku 2. člena določa, da o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ za BPP). Predsednik sodišča lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svetnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču.
² ZUP v šestem odstavku 210. člena določa, da se odločba vroči v fizičnem ali elektronskem izvirniku oziroma v fizičnem ali elektronskem (skeniranem) prepisu. Četrti odstavek 111. člena Sodnega reda (v zvezi z drugim odstavkom 2. člena Sodnega reda) določa, da so prepisi namenjeni strankam in drugim udeležencem postopka.
³ Glej npr. sodbo VSRS I Up 205/98 z dne 22. 10. 1998.
⁴ Tako npr. Kerševan in Androjna: Upravno procesno pravo, 2017, GV Založba, str. 339.
⁵ Ta določa, da sme sodišče, kadar ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, akt s sodbo odpraviti, ne da bi poslalo tožbo v odgovor.
⁶ Gl. sodbo Upravnega sodišča I U 652/2025 z dne 26. 5. 2025.