VSRS Sklep II DoR 343/2025

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je tožencema naložilo izpraznitev treh nepremičnin (sporne nepremičnine), njihovo izročitev tožnici ter nerazdelno povrnitev pravdnih stroškov tožnice. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da so sporne nepremičnine postale last tožnice na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani V P 307/2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2128/2021, s katero so bile na podlagi Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) odvzete tožencema, ki spornih nepremičnin nočeta izročiti tožnici in na njih brez pravne podlage še vedno izvršujeta (posredno) posest.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožencev in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Toženca predlagata, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanja "Ali je mogoče skupno premoženje zakoncev, ki nastane originarno na podlagi zakona in obsega vse premoženjske pravice, pridobljene z delom, hkrati šteti za premoženje nezakonitega izvora, ki je predmet odvzema?" Zavzemata se, da isto premoženje ne more hkrati predstavljati skupnega premoženja zakoncev in premoženja nezakonitega izvora, ker sta ta dva instituta pojmovno nezdružljiva.

4Predlog ni popoln.

5Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6Predpostavka za vsebinsko odločanje o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost, saj je spoštovanje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ki so do strank sicer stroge, nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča RS.¹

7Toženca v predlogu sicer opredelita zastavljeno vprašanje, ki pa ostaja na ravni hipotetičnega, saj za odločitev v obravnavani zadevi, v kateri sta nižji sodišči odločali o nezakoniti uporabi nepremičnin v lasti tožnice s strani tožencev, ni pravno relevantno. Toženca se v predlogu tudi ne soočita s stališčem sodišča druge stopnje, da je razpravljanje o skupnem premoženju zakoncev v obravnavani zadevi brezpredmetno, prav tako pa ne navedeta, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje s tem stališčem prekršilo. Neobstoja, neenotnosti ali odstopa od sodne prakse ne zatrjujeta, obenem pa iz predloga tudi ni mogoče razbrati drugih okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost.

8Ker predlog tožencev za dopustitev revizije ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367b. člena ZPP zavrglo.

9Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Primerjaj sklepe VSRS II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017, II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020, II DoR 468/2024 z dne 12. 3. 2025, II DoR 1/2025 z dne 12. 3. 2025 in številni drugi.