VSL Sklep Cst 325/2025

Pritožba upnice A. d. d. se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom potrdilo sporazum o finančnem prestrukturiranju (I.) in ugotovilo, da potrjeni sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkuje:

- za terjatve vseh upnikov, ki so soglašali s sklenitvijo sporazuma,

- za navadne finančne terjatve, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev tistih upnikov, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma,

- in za zavarovane finančne terjatve, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev tistih upnikov, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma (II.).

2Zoper takšen sklep sta vložili pritožbo upnici B., d. o. o., ki je pritožbo umaknila, o čemer je že odločilo sodišče prve stopnje, ter A., d. o. o. Slednja izpodbija citirani sklep sodišča prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega tega stanja ter predlaga njegovo razveljavitev oziroma da, če pritožbeno sodišče oceni, da so pritožbene navedbe neutemeljene, postopek odločanja o pritožbi prekine in na podlagi 23. člena Zakona o ustavnem sodišču začne postopek za oceno ustavnosti tretjega odstavka 44.c člena, 44.t člena, prvega odstavka 44.u člena in drugega do četrtega odstavka 44. v člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), nato pa o pritožbi ponovno odloči, kot je pritožnica predlagala.

3Na pritožbo je odgovorila dolžnica in predlagala, da jo višje sodišče zavrne kot neutemeljeno.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v skladu z drugim odstavkom 44.t člena ZFPPIPP izdalo sklep, s katerim je na podlagi 1. točke tretjega odstavka 44.t ZFPPIPP potrdilo sporazum o finančnem prestrukturiranju in na podlagi 2. točke tretjega odstavka 44.t člena ZFPPIPP ugotovilo, na katere terjatve upnikov učinkuje potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju. Navedlo tudi je, da se izvirnik sporazuma o finančnem prestrukturiranju nahaja v hrambi pri notarki C. C. (Dk-167/2025) skladno s prvo alinejo 3. točke tretjega odstavka 44.t člena ZFPPIPP. Vsak upnik lahko od navedene notarke zahteva notarsko overjeni prepis sporazuma o finančnem prestrukturiranju (druga alineja 3. točke tretjega odstavka 44.t člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 44.r člena ZFPPIPP ugotovilo tudi, da je dolžnik vložil zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in priložil listine, in sicer notarsko overjeni prepis izvirnega sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki ga je izdala notarka C. C., odpravek zapisnika o notarski hrambi izvirnika s tega sporazuma in revizorjevo poročilo o pregledu sporazuma o finančnem prestrukturiranju, v katerem je revizor D., d. o. o., dne 30. 10. 2025 dal revizijsko mnenje brez pridržkov (redna številka 24).

6Postopek preventivnega prestrukturiranja je vrsta sodnega postopka, ki se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za odpravo vzrokov, zaradi katerih bi lahko postal insolventen (prvi odstavek 44.c člena ZFPPIPP). Sporazum o finančnem prestrukturiranju ima značilnost obligacijskopravnega posla (pogodbe), ki ga sklene dolžnik z upniki. Zato se zanj glede vprašanj, ki niso urejena s posebnimi pravili, določenimi v ZFPPIPP, uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava, urejena v OZ. Z njim se udeleženci (stranke) sporazuma dogovorijo o načrtu finančnega prestrukturiranja dolžnika tako, da opredelijo potrebne ukrepe finančnega prestrukturiranja, časovni načrt izvedbe teh ukrepov in morebitne pogoje za njihovo izvedbo ter določijo druge medsebojne pravice in obveznosti glede finančnega prestrukturiranja.¹

7Postopek preventivnega prestrukturiranja se začne, če dolžnik še ni postal insolventen in je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen (prvi odstavek 44.d člena ZFPPIPP). Po drugem odstavku 44.d člena ZFPPIPP velja domneva, da obstaja ta razlog, če z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja soglašajo upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika. Temelj (podstat) te domneve je, da imajo finančne institucije položaj dobro poučene osebe, ki je na podlagi podatkov o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, s katerimi razpolaga, sposobna presoditi dolžnikov finančni položaj. Ta domneva velja za izpodbito, če upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, zahtevajo, da se postopek preventivnega prestrukturiranja ustavi (tretji odstavek 44.d člena ZFPPIPP).²

8Dolžnik in upniki izrečejo soglasje za sklenitev sporazuma tako, da vsi podpišejo isti, edini izvod sporazuma (prvi odstavek 44.p člena ZFPPIPP). Podpisi zastopnika dolžnika in zastopnikov upnikov morajo biti notarsko overjeni. Izvirnik sporazuma mora dolžnik izročiti v hrambo notarju (tretji odstavek 44.p člena ZFPPIPP). Notar mora izročiti notarsko overjeni prepis sporazuma vsakemu podpisniku in vsakemu upniku, katerega terjatev je vključena v osnovni seznam finančnih terjatev, tudi če ni podpisnik sporazuma (peti odstavek 44.p člena). Notarsko overjeni prepis sporazuma izdela notar na zahtevo upravičenca. Izvod notarskega prepisa mora izdelati tudi za sodišče.

9Sodišče odloča o potrditvi sporazuma na zahtevo dolžnika (44.t člen ZFPPIPP). Zahtevo mora dolžnik vložiti v teh rokih, ki tečejo od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja (44.r člen ZFPPIPP): v treh mesecih, z možnostjo podaljšanja za dva meseca, če je srednja družba, v petih mesecih, z možnostjo podaljšanja za tri mesece, če je velika družba. Sporazum o finančnem prestrukturiranju in pogoje za njegovo uveljavitev mora preveriti revizor in o tem izdelati poročilo (četrti odstavek 44.o člena ZFPPIPP). Revizorjev pregled mora obsegati (3. točka petega odstavka 44.o člena ZFPPIPP): presojo, ali je vsebina sporazuma v skladu s četrtim in petim odstavkom 44.c člena ZFPPIPP, torej presojo, ali so po sporazumu vse nezavarovane oziroma zavarovane finančne terjatve enako obravnavane; presojo, ali je izpolnjen splošni pogoj za uveljavitev sporazuma (ali so sporazum podpisali dolžnik in upniki, katerih terjatve skupno dosegajo 75 odstotkov vseh nezavarovanih oziroma zavarovanih finančnih terjatev do dolžnika); če so za uveljavitev sporazuma v njem določeni dodatni pogoji, tudi presojo, ali so izpolnjeni ti dodatni pogoji. Sodišče potrdi sporazum o finančnem prestrukturiranju, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji (predpostavke) za njegovo uveljavitev. Zahtevi, določeni v četrtem in petem odstavku 44.c člena ZFPPIPP, imata značilnost kogentnega (prisilnega) pravila.

10Pritožnica navaja, da se prestrukturiranje dolžnice veriži že 12 let. Dolžnica je namreč v postopku prestrukturiranja praktično neprekinjeno že od konca leta 2013. Sporazum, ki je bil potrjen z izpodbijanim sklepom, je že peti po vrsti. Dne 11. 4. 2014 je bila prvič sklenjena okvirna pogodba o finančnem prestrukturiranju, s katero so se dolžnica in 12 bank upnic, vključno s pritožnico, dogovorili za odlog odplačila dolžnikovih obveznosti do 31. 12. 2016. Dne 5. 1. 2017, je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo sklep o pričetku postopka preventivnega prestrukturiranja in sporazum je bil sklenjen dne 30. 8. 2017 in plačilo obveznosti odloženo do 31. 12. 2021. Dne 28. 10. 2020 je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo sklep o pričetku postopka preventivnega prestrukturiranja in sporazum je bil sklenjen dne 15. 12. 2020, plačilo obveznosti odloženo do 31. 3. 2023. Dne 24. 3. 2023 je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo sklep o pričetku postopka preventivnega prestrukturiranja St ..., sporazum je bil sklenjen 21. 11. 2023 in plačilo obveznosti odloženo do datuma, ki je šest mesecev po pravnomočnosti sklepa o potrditvi sporazuma, torej do 1. 4. 2025. Najnovejši postopek preventivnega prestrukturiranja je bil začet dne 13. 3. 2025. Če bo ta sporazum pravnomočno potrjen, se bodo dolžnikove obveznosti odložile še najmanj do decembra 2030. Dolžnik bi bil tedaj že dobrih 17 let skoraj neprekinjeno v postopku finančnega prestrukturiranja in njegove finančne obveznosti bi bile prav toliko časa odložene.

11Pritožbeno sodišče odgovarja, da ureditev po ZFPPIPP ne ureja omejitve števila ali (skupnega) časovnega trajanja postopkov prestrukturiranja. Določba 44.g člena ZFPPIPP določa procesne ovire za vodenje postopka prestrukturiranja in sicer predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja ni dovoljen: če je vložen pred potekom dveh let od dneva, ko je bil nad dolžnikom pravnomočno končan prejšnji postopek preventivnega prestrukturiranja (1. točka), če je bil nad dolžnikom uveden postopek prisilne poravnave, ki še ni pravnomočno končan (2. točka), če je vložen pred potekom dveh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave (3. točka), ali če je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Ne glede na 1. ali 3. točko prvega odstavka 44.g člena ZFPPIPP je predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja dovoljen, če z začetkom soglašajo upniki, ki so skupno imetniki najmanj 75 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, kar je podana situacija v tem primeru, ko je z začetkom postopka prestrukturiranja soglašalo število upnikov, ki dosegajo 75,69 % terjatev, sicer pa je bilo o tem, da ni ovir za začetek postopka prestrukturiranja, že pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 13. 3. 2025.

12Trditev, da gre za pravno praznino, ker zakonodajalec ni predvidel zgornjega števila možnih sklenjenih sporazumov o finančnem prestrukturiranju ali njihovi skupni časovni omejitvi, pa ne drži. Kot že navedeno je zakonodajalec predvidel, da mora biti med posameznim končanim postopkom prestrukturiranja dve leti, razen če s tem, da se pred tem obdobjem ponovno izvede finančno prestrukturiranje, soglaša najmanj 75 % upnikov. Določeno je tudi, da se terjatve lahko odložijo največ za pet let. Glede na navedeno ni mogoče govoriti o pravni praznini, saj je očitno, da je zakonodajalec dopustil možnost daljšega prestrukturiranja dolžnikov, če s tem soglaša večina finančnih upnikov. Direktiva EU 2019/1023 Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. 6. 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpusta dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja insolventnosti in odpusta dolgov (Direktiva) v 4. odstavku 4. člena navaja, da države članice sicer lahko omejijo, kolikokrat lahko dolžnik v določenem obdobju dostopa do okvira preventivnega prestrukturiranja, vendar se očitno slovenski zakonodajalec za to možnost ni odločil, kar pa ni v nasprotju z evropskim pravom, saj to omenja omejevanje števila postopkov le kot možnost.

13Nadalje pritožnica navaja, da ima že od leta 2017 en sam upnik več kot 75 % delež finančnih terjatev. S prenosom terjatev nekaterih večjih bank na DUTB je prišlo do koncentracije terjatev sprva v rokah DUTB, kasneje pa v roke upnika E., BDH iz Luksemburga, ki je z odkupi terjatev pridobil kvorum nad 75,00 % finančnih terjatev, kar mu je glede na določbo prvega odstavka 44.o člena ZFPPIPP omogočilo, da sam z dolžnikom sklene skoraj kakršenkoli sporazum. Že prvi sporazum iz leta 2017 je bil sklenjen po nareku večinskega upnika. Sporni sporazum, sklenjen konec oktobra 2025 in ki je potrjen z izpodbijanim sklepom, so podpisali do dneva vložitve pritožbe trije upniki. Namesto luksemburškega E., BDH je to sedaj slovenska družba F., d. o. o., katere zveza z E., BDH je jasno razvidna iz dejstva, da sta G. G. in H. H. zastavna upnika na poslovnem deležu v njej. Ti dve družbi sta po mnenju pritožnice povezani. V sporazumu iz leta 2023 s 3/4 večino še vedno nastopa E., BDH, ki ima zdaj novo firmo F., BDH. Upnica navaja, da sta imela oba ista zastopnika, J. J. in K. K., v Sloveniji pa je leta 2023 E., BDH, tedaj že za firmo F., BDH zastopala pooblaščenka L. L., ki je leta 2020 zastopala G. Oba upnika sta tudi zastavna upnika na poslovnem deležu v zdajšnjem dolžnikovem upniku M., d. o. o. Sporazum sta sklenili še dve slovenski družbi N., d. o. o., in O., d. o. o. Upnica navaja, da je bila očitno tik pred sklenitvijo sporazuma sklenjena pogodba o prodaji dela F., d. o. o. terjatev. Meni, da gre za usklajeno delujoče upnike, ki so si vzeli pravico, da pritožnico in še morda ostale manjše upnike nevtralizirajo še najmanj za naslednjih pet let.

14Iz oddelka 2.3. ZFPPIPP izhaja, da zakonodajalec ni uredil vprašanja povezanosti upnikov, tega vprašanja ne ureja niti Direktiva, ki v tretjem odstavku 9. člena navede zgolj, da lahko države članice iz pravice do glasovanja izključijo lastnike kapitala, upnike, katerih terjatve so uvrščene za terjatvami navadnih nezavarovanih upnikov pri običajnem vrstnem redu prednosti pri likvidaciji ali katerokoli povezano stranko dolžnika ali dolžnikovega podjetja z nasprotjem interesov po nacionalnem pravu. Direktiva nalaga tudi posebno previdnost pri zaščiti ranljivih upnikov, kot so mali dobavitelji, kar pa pritožnica ni, saj je bančna institucija. Pritožnica niti ne trdi, da bi bili upniki povezani z dolžnikom. Glede na navedeno trditve pritožnice glede (morebitne) povezanosti upnikov niso relevantne za to, da je sodišče prve stopnje sporazum potrdilo.

15Pritožnica tudi meni, da takšno sklepanje finančnih sporazumov ni v skladu z Ustavo RS. Nadalje navaja, da sicer ZFPPIPP ne vsebuje podrobnih postopkovnih pravil za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, pač pa določa le, da morajo dolžniki in upniki pri pogajanjih za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju spoštovati usmeritve za taka pogajanja, ki so splošno uveljavljene v poslovni praksi. Pritožnica se pri tem sklicuje na načela iz leta 2011, ki jih je pripravilo Združenje manager in jih je Združenje bank v naslednjih letih ob sodelovanju z Banko Slovenije in Ministrstvom za finance RS sprejelo kot slovenska načela finančnega prestrukturiranja v gospodarstvu. Ta načela sicer nimajo moči zakona, vendar gre za mehko pravo, ki mu je treba priznati naravo v poslovni praksi splošno uveljavljenih usmeritev iz 44.c člena ZFPPIPP. Ta načela med drugim določajo, da imajo prednost ukrepi za povrnitev donosnosti terjatev upnikov in primarni cilj načrta finančnega prestrukturiranja je zagotoviti, da dolžnik čim prej začne ponovno redno plačevati finančne obveznosti. Nosilci odločanja vseh strani v procesu prestrukturiranja morajo biti po svojih najboljših močeh aktivno udeleženi v vseh fazah prestrukturiranja, zato da se prepreči spreminjanje dogovorov v zadnjem hipu in zagotovi skladnost z dogovorjenim terminskim načrtom. Odločitve morajo biti sprejete na podlagi popolnih in zanesljivih informacij, ki so bile neodvisno preverjene, zato, da se zagotovi potrebna transparentnost in kredibilnost procesa. V resnici pa je po mnenju pritožnice potekalo pogajanje povsem drugače. Pritožnica je sicer dva meseca po začetku postopka finančnega prestrukturiranja dosegla osebni sestanek s predsednikom dolžničine uprave, g. N., pred tem se je 24. 3. 2025, na lastno pobudo ločeno sestala z direktorjem največjega upnika E., BDH, g. O. O. Na obeh sestankih ni bilo napovedi, da se pripravlja sklenitev novega sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Ne glede na omenjeno meni, da sestanka nista dosegla standardov iz citiranih načel. Nekaj komunikacije med pritožnico in dolžnikom ter med pritožnico in glavnim upnikom je bilo nato še po telefonu in elektronski pošti ter še en osebni sestanek dne 19. 6. 2025 pri dolžniku. Vendar tudi po teh ni bilo nobenega govora o sklenitvi novega sporazuma o finančnem prestrukturiranju, temveč le o možnostih skorajšnjega bilateralnega dogovora o končni ureditvi razmer. Na sestanku 19. 6. 2025 sta pritožničina predstavnika povedala, da ponudba za 75 % poplačilo za pritožnico, kot jo je ponudil dolžnik, ni sprejemljiva, da pa je glede na časovni faktor v primeru takojšnjega poplačila lahko sprejemljiva ponudba za 85 % poplačilo. Glede na to je sporazum o prestrukturiranju, ki je sprejet v izpodbijanem sklepu, za pritožnico popolno presenečenje. O tem sporazumu ni bila pritožnica niti seznanjena. Pritožnica se zaveda, da so večinski upniki v konkretnem primeru že sami, brez pritožnice razpolagali s kvorumom, potrebnim za sprejetje sporazuma o finančnem prestrukturiranju in res se ta okoliščina ne bi spremenila niti, če bi večinski upnik in dolžnik izpeljala resen in transparenten postopek pogajanj o vsebini sporazuma, vendar to ne pomeni, da bi končni sporazum ne bil nič drugačen, kot je tisti, o katerem sta se dogovorila večinski upnik in dolžnik sama, brez sodelovanja pritožnice. Pritožnica meni, da gre za ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Meni, da gre za pravno praznino, ko ZFPPIPP ne določa sankcij za kršitev 44.c člena ZFPPIPP in se je treba oprijeti stališča o neposredni uporabnosti načel vestnosti in poštenja. Meni, da je izpodbijani sklep o potrditvi sporazuma o prestrukturiranju treba razveljaviti že zato, ker sta dolžnica in glavni upnik popolnoma ignorirala postopkovna pravila iz 44.c člena ZFPPIPP in nista upoštevala mehkih pravnih virov, na katere citirani člen napeljuje.

16Pritožnica nima prav, ko sodišču prve stopnje očita kršitev materialnega prava zato, ker ni preverilo postopka sklepanja (pogajanj med upniki in dolžnikom) sporazuma pred predložitvijo na sodišče. Kot že navedeno, gre za postopek, ki ga vodijo upniki in dolžnik, ne sodišče. Tudi teorija³ stoji na stališču, da ureditev postopka preventivnega prestrukturiranja temelji na teh izhodiščih. Posebno pravno (sodno) urejanje poteka pogajanj med dolžnikom in upniki ni potrebno. Za učinkovanje prostovoljnih dogovorov (za stranke takega dogovora) tudi ni potrebna potrditev sodišča, saj ta učinek povzroči že privolitev upnika, izražena z izjavo o sklenitvi sporazuma. Potrditev sodišča je potrebna samo takrat, kadar naj bi sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkoval tudi v breme upnikov (za njihove terjatve), ki ne privolijo (prostovoljno) v sklenitev takega sporazuma. V takem primeru ta učinek povzroči pravnomočna sodna odločba - sklep sodišča o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju. O prisilnem prestrukturiranju terjatev govorimo takrat, kadar prestrukturiranje terjatev učinkuje tudi v breme (proti) upnikov (za njihove terjatve), ki ne soglašajo s sklenitvijo sporazuma o finančnem prestrukturiranju, kot je to v pritožničinem primeru. V postopku preventivnega prestrukturiranja so lahko predmet prisilnega prestrukturiranja samo finančne terjatve do dolžnika. Ključni razlog take ureditve je, da se s sporazumom o finančnem prestrukturiranju navadno podrobno urejajo številni položaji in dodatne obveznosti dolžnika. Zato je njegova vsebina kompleksna in obsežna. Pogajanja za sklenitev takega kompleksnega pravnega posla je objektivno mogoče voditi samo v razmeroma majhnem krogu udeležencev (nekaj deset) in so objektivno neizvedljiva, če bi jih moral dolžnik voditi z vsemi upniki (velike in srednje družbe imajo navadno po več sto, pogosto pa tudi po več tisoč poslovnih upnikov).⁴ V glavnem postopku preventivnega prestrukturiranja sodišče odloča o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Pogajanja dolžnika z upniki o sklenitvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju potekajo zunaj sodnega postopka. Da bi sporazum o finančnem prestrukturiranju začel veljati, morajo z njegovo sklenitvijo soglašati (prvi odstavek 44.o člena ZFPPIPP): dolžnik, upniki, katerih skupni znesek nezavarovanih finančnih terjatev je najmanj 75 odstotkov vsote vseh nezavarovanih finančnih terjatev, in upniki, katerih skupni znesek zavarovanih finančnih terjatev je najmanj 75 odstotkov vsote vseh zavarovanih finančnih terjatev, kar je v tem postopku nesporno.

17Sodna praksa⁵ je že zavzela stališče, da sodišče ne opravlja vsebinske presoje poteka pogajanj⁶ in sklenjenega sporazuma znotraj postopka po ZFPPIPP. Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da po določbi 44.p člena ZFPPIPP sodišče opravlja sodno kontrolo zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Sodišče o zahtevi odloča zunaj naroka (prvi odstavek 44.t člena ZFPPIPP), potrditev sodišča pa je potrebna samo takrat, kadar naj bi sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkoval tudi v breme (proti) upnikov (za njihove terjatve), ki ne privolijo (prostovoljno) v sklenitev takega sporazuma. To pomeni, da je vsebinska presoja zahteve za potrditev (tako vsebine sporazuma kot poteka pogajanj pred njegovo sklenitvijo) izključena, sodišče pa se omeji zgolj na presojo, ali so izpolnjeni formalni pogoji iz drugega odstavka 44.t člena ZFPPIPP. Povedano drugače: sodišče preverja (le), ali je bil zahteva vložena v zakonskem roku in ali so ji predložene z zakonom zahtevane listine iz drugega odstavka 44.r člena. Predvsem sodišče ne presoja o vsebini sporazuma, prav tako ne preverja pogojev za njegovo uveljavitev.⁷ Ta presoja je prepuščena revizorju (prim. četrti do šesti odstavek 44.o člena ZFPPIPP). Pritožnica ni navedla, da ne bi bilo predloženo revizorjevo poročilo, ki bi imelo pridržke. Pritožbeno sodišče pa zgolj pripominja, da upoštevaje lastne pritožničine navedbe je potekala komunikacija med pritožnico, dolžnico in drugimi upniki in torej ne drži, da bi bila popolnoma izključena iz dogovorov.

18Zgoraj navedeno velja tudi za pritožničine (za pritožbeno presojo nerelevantne) očitke, da namen sporazuma sploh ni prestrukturiranje dolžnice, pač pa je namen, da se pritožnico prisili k odpisu večjega dela terjatev do dolžnice in je zato ničen po splošnih pravilih civilnega prava. Terjatve pritožnice do dolžnice znašajo na presečni dan 31. 12. 2024 5.138.852,97 EUR in so zavarovane. Najpomembnejše stvarnopravno zavarovanje predstavljajo delnice S., d. d., ki so v vseh dosedanjih načrtih prestrukturiranja veljale za poslovno nepotrebno premoženje, kar je navedeno v sporazumih. Navaja, da je dolžničino redno poslovanje slabo, tako v letu 2023 kot v letu 2024 je redno poslovala z izgubo. Meni, da ni možnosti, da bi iz položaja grozeče insolventnosti izplavala z bistveno izboljšanim rednim poslovanjem. V očeh vseh zavarovanih upnikov gre pot do poplačila njihovih terjatev neizogibno preko prodaje odvečnega premoženja, zlasti delnic S., d. d., ki pa niso edini vir poplačila upnikov in odprave vzrokov možne insolventnosti. Na podlagi vsega navedenega pritožnica meni, da namen dolžnice, starega večinskega upnika in kupcev terjatev ni prestrukturiranje dolžnika, pač pa to, da se pritožnico in še kakšnega tretjega majhnega upnika pripravi, da končno sprevidijo, da se jim z dolžnico ne splača več ukvarjati in pristanejo na odpis znatnega dela njihovih terjatev. Pritožnica še navede, da je dne 6. 10. 2025 dolžnica pritožnici iz naslova v zavarovanje odstopljenih terjatev do S., d. d., nakazala 1.019.343,41 EUR, vendar pa to nakazilo ne spremeni ničesar bistvenega, saj so sorazmerno plačilo verjetno prejeli vsi upniki, ki so imeli zavarovanje z odstopom terjatev in to je šele prvo znatnejše poplačilo pritožnice v dobrem desetletju. Znesek sicer ni majhen, a glede na velikost celotne pritožničine terjatve predstavlja le 20,00 % delež po stanju na dan 13. 3. 2025.

19Pritožbeno sodišče ponavlja, da vsebinska presoja sporazuma po določbah ZFPPIPP ni predvidena in so naveden trditve nebistvene za odločitev sodišča. Pripominja pa zgolj, da je dolžnica pritožnici po njenih lastnih navedbah nakazala 1.019.343,41 EUR, kar je 20 % delež njene terjatve in torej nekaj poplačuje.

20V nadaljevanju pritožnica navaja, da so določbe ZFPPIPP v oddelku 2.3., ki ureja postopek preventivnega prestrukturiranja, v nasprotju z ustavo. Meni, da stališče, da sodišče, ki vodi postopek preventivnega prestrukturiranja, ne more storiti drugega, kot potrditi sporazum o prestrukturiranju takoj, ko sta izpolnjena formalna pogoja iz drugega odstavka 44.t člena ZFPPIPP, pomeni, da je 44.t člen ZFPPIPP v nasprotju s pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Pravica do sodnega varstva namreč ne pomeni le pravice do postopka in odločitve, temveč do meritorne vsebinske odločitve, ki mora biti dosežena v ustavno skladnem postopku. Zakonodajalec bi moral postopek odločanja o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju vsaj pod določenimi pogoji vgraditi izvedbo testa največje koristi. Meni, da v postopku prisilne poravnave lahko vsak upnik, ne glede na velikost terjatve, ugovarja zoper vodenje postopka po 172. členu ZFPPIPP, medtem ko upnik v postopku preventivnega prestrukturiranja tega ne more, razen če za ugovor prepriča še druge upnike, s katerimi skupaj doseže 30 % kvorum. Pritožnica meni, da tega razlikovanja ni mogoče utemeljiti z nobenim ustavnopravnim relevantnim razlogom. Stališče, da je finančni upnik ne glede na okoliščine primera dolžan trpeti verižne odloge poplačila njegovih terjatev, dokler so ti potrjeni s sklepom finančnih upnikov s 75 % deležem, bi pomenilo, da so drugi, tretji in četrti odstavek 44.v člena ZFPPIPP v nasprotju s 33. in 67. členom Ustave RS, kolikor ni določeno najdaljše skupno trajanje vseh odlogov, ki jih je finančni upnik dolžan trpeti proti njegovi volji. Gre za nesorazmeren poseg. Upnik, ki z odkupi zbere 75 % kvorum, namreč lahko preostalih 25,00 % finančnih upnikov nevtralizira tako rekoč v neskončnost. Podobno pravico v korist manjšinskih deležnikov določa 389. člen ZGD-1 v korist manjšinskih delničarjev. Pri tem so ti vsaj malo na boljšem od manjšinskih upnikov v preventivnem prestrukturiranju, saj jim je na voljo vsaj tožba zoper skupščinske sklepe.

21Pritožbeno sodišče meni, da ureditev ZFPPIPP glede preventivnega finančnega prestrukturiranja ni v neskladju z ustavo. Pri tem je potrebno upoštevati, kakšen je namen prestrukturiranja, kot je zapisan v 44. c členu ZFPPIPP, in sicer gre za postopek, ki se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega verjetno, da bo obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da se na podlagi sporazuma z največjimi finančnimi upniki prestrukturira in da odpravi vzroke, zaradi katerih bi lahko postal insolventen. Gre za postopek v primeru grozeče insolventnosti in torej dolžnik (še) ni insolventen. Na drugi strani pa je postopek prisilne poravnave, s katerim pritožnica vidi analogijo, v skladu z določbo 5. člena ZFPPIPP postopek zaradi insolventnosti, kar pomeni, da gre za položaj, ko je dolžnik že insolventen. Iz določbe 136. člena ZFPPIPP izhaja, da je namen postopka prisilne poravnave, da se izvede finančno prestrukturiranje dolžnikovega podjema, ki med drugim zagotavlja, da se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, ob upoštevanju vrstnega reda in drugih pravil poplačila prednostnih, navadnih in podrejenih terjatev ter zavarovanih terjatev v stečajnem postopku. V postopku prisilne poravnave je tudi predviden upravitelj in na še druge procesne kavtele glede na to, da je dolžnik že insolventen. Položaj pri finančnem prestrukturiranju pa je drugačen, saj dolžniku šele grozi insolventnost, zato nista primerljiva in je sodna kontrola bistveno nižja, kar je tudi v skladu z Direktivo (9. člen in 10. člen). Bistveno je, da načrt finančnega prestrukturiranja ne favorizira nobenega od upnikov, česar tudi pritožnik ne zatrjuje in da so vsem odložene terjatve za isti čas (nasprotnega pritožnica niti ne zatrjuje). Prav tako je načrt finančnega prestrukturiranja potrdil revizor.

22Nezavarovane finančne terjatve je dovoljeno prisilno prestrukturirati z njihovim zmanjšanjem oziroma odložitvijo njihove dospelosti (četrti odstavek 44.c člena in tretji odstavek 44.v člena ZFPPIPP). Zavarovane finančne terjatve je dovoljeno prisilno prestrukturirati samo z odložitvijo njihove dospelosti, vendar najdalj za pet let, oziroma s spremembo obrestnih mer (peti odstavek 44.c člena in četrti odstavek 44.v člena ZFPPIPP). Podobno kot za prisilno prestrukturiranje terjatev v postopku prisilne poravnave tudi pri prisilnem prestrukturiranju terjatev v postopku preventivnega prestrukturiranja velja zahteva po enaki obravnavi vseh upnikov. Zato mora po kogentnih pravilih, določenih v tretjem in četrtem odstavku 44.c člena ZFPPIPP, sporazum za vse nezavarovane oziroma zavarovane finančne terjatve, za katere bo učinkoval, določati enak način in obseg (prisilnega) prestrukturiranja. Vse navedeno je bilo v tem postpku upoštevano, čemur pa pritožnica niti ne nasprotuje.

23Glede očitka umanjkanja sodnega varstva pa pritožbeno sodišče odgovarja, da če pritožnica meni, da ji je zaradi protipravnega ravnanja nastala škoda, ima na voljo druge pravne možnosti, ki jih lahko uveljavlja v skladu s pravili obligacijskega in civilno procesnega prava in tako ne drži, da nima možnost sodne presoje. Ima jo, le v okviru določb ZFPPIPPP, ki ureja postopek preventivnega prestrukturiranja, ki je v skladu z Direktivo hiter postopek, pretežno v rokah upnikov in dolžnika, ne.

24Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, hkrati pa niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).

¹ Plavšak, N., E-paket INS, E-komentar ZFPPIPP, Tax- Fin-Lex, 21. 1. 2026.
² Enako.
³ Enako.
⁴ Enako.
⁵ Glej VSL Cst 432/2016, Cst 223/2024 in druge.
⁶ Glej VSL Cst 433/2016, točka 12.
⁷ Če pa pritožnica meni, da ji je zaradi protipravnega ravnanja nastala škoda, pa ima na voljo druge pravne možnosti, ki jih lahko uveljavlja v skladu s pravili obligacijskega in civilno procesnega prava.