UPRS Sodba I U 580/2025-8

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 177/2025 z dne 21. 3. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijano odločbo je toženka prošnji prosilca A. A. (v nadaljevanju prosilec) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) ugodila tako, da mu je dodelila izredno BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za enkratni pravni nasvet v zvezi z uveljavljanjem njegovih pravic v postopku evidentiranja urejene meje med nepremičninami parc. št. 2296, 2288, 2297, 5361/1 in 2297 ter 2288, 2289, 2294, *309 in 2295, vse k. o. ..., in sicer od 13. 2. 2025 dalje. Za izvajanje BPP je določila B. B., odvetnika v ...

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilec upravičen do denarne socialne pomoči in da zahteva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh, zato izpolnjuje tudi pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Povzeta je vsebina prošnje, v kateri je prosilec navedel, da je v teku postopek evidentiranja urejene meje nepremičnin, vključno z nepremičnino, ki je v njegovi (so)lasti. Elaborat je narejen na njegovem zemljišču, motena je njegova posest, zato želi vložiti tožbo zoper C. C. Ker je prosilec prava neuka stranka, po oceni toženke za opisano situacijo potrebuje BPP v obliki enkratnega pravnega nasveta strokovnjaka, ki mu bo lahko pojasnil aktualen postopek evidentiranja meja in njegove pravice. Zadeva je pomembna tudi z vidika prosilčevega osebnega in socialno-ekonomskega položaja.

3Državno odvetništvo (v nadaljevanju tožeča stranka) vlaga tožbo iz razlogov kršitve pravil postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen. Odločitev toženke ni pravilna in ne zasleduje namena BPP. BPP se namreč lahko dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči. Njen namen je torej uresničevanje pravice do sodnega varstva. BPP tako ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja npr. za upravne postopke in vse druge postopke, urejene s posebnimi predpisi, torej tudi za postopek evidentiranja urejene meje. Tudi če je toženka prosilcu BPP odobrila za enkratni pravni nasvet, je BPP v tej obliki mogoče dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki. Tožeča stranka ob tem dodaja, da je bil upravni postopek evidentiranja urejene meje zaključen že v letu 2019, in čeprav se lastniki zemljišč niso sporazumeli o poteku predlagane meje, prosilec v roku 30 dni od prejema poziva k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje tega ni sprožil, kljub temu da je bil v pozivu opozorjen na pravne posledice neaktivnosti. Prosilec je torej v sedanje stanje sam privolil, kar pomeni, da navedeno stanje pomeni pravno posledico prosilčeve pasivnosti.

4Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

5Stranka z interesom (prosilec A. A.) na tožbo ni odgovorila.

6Tožba je utemeljena.

7V predmetni zadevi je sporna ugoditev prosilčevi prošnji za dodelitev BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja - za enkratni pravni nasvet v zvezi z uveljavljanjem njegovih pravic v postopku evidentiranja urejene meje med nepremičninami.

8Sodišče pritrjuje nosilnemu stališču tožbe, da je BPP mogoče dodeliti le za sodne postopke. To izhaja iz prvega odstavka 1. člena ZBPP. Ta določa, da je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.

9Navedeno potrjuje tudi določba 7. člena ZBPP. Ta določa, da se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek). BPP se dodeli tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami, če s pravili mednarodnega sodišča ali arbitraže ni urejena pravica do BPP oziroma, če posameznik po pravilih o BPP do nje ni upravičen (drugi odstavek). Tudi v primeru pravnega svetovanja in zastopanja (ki predstavlja obliko BPP iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, za kar šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje), je mogoče BPP dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve BPP ne omogoča.

10V obravnavanem primeru je bila BPP dodeljena za upravni postopek. To po presoji sodišča pomeni, da toženka ni pravilno uporabila materialnega prava, konkretno 7. člena ZBPP, saj prosilcu ni dodelila BPP za sodni postopek, temveč za postopek, za katerega dodelitev BPP skladno z določbami ZBPP ni mogoča.

11Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je sodišče izpodbijani akt na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Ob tem sodišče dodaja, da iz 6. točke obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da prosilec v prošnji prosi za dodelitev BPP za vložitev tožbe zaradi motenja posesti zoper C. C. Motenjska pravda pa predstavlja postopek pred sodiščem, v katerem sodišče posestniku zagotavlja pravno zaščito tako zaradi motenja kot tudi zaradi odvzema posesti. Ker gre v primeru tožbe zaradi motenja posesti za sodni postopek, to pomeni, da je v tem primeru mogoča dodelitev BPP, seveda ob izpolnjevanju ostalih pogojev iz ZBPP, ki se nanašajo na subjektivni oziroma dohodkovno premoženjski kriterij, kot tudi na objektivni oziroma vsebinski kriterij iz 24. člena ZBPP. V ponovnem postopku bo toženka morala upoštevati navedbe prosilca v prošnji za dodelitev BPP in podatke o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo, ter upoštevaje določbe ZBPP ponovno odločiti, ali prosilec izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP.

12Tožeča stranka v uvodu tožbe sicer kot tožbeni razlog navaja napačno ugotovitev dejanskega stanja, vendar konkretnih navedb v tej smeri ne poda. Glede na vsebino tožbenih razlogov sodišče sodi, da dejansko stanje, na katerem temelji odločitev o dodelitvi BPP, med strankama ni sporno. Zato je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

13Tožeča stranka je sodišču predlagala, da samo odloči o prošnji prosilca in jo zavrne. Sodišče pojasnjuje, da za odločanje v sporu polne jurisdikcije niso izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1, saj za tako odločanje ni podlage v podatkih spisa, upoštevajoč pri tem tudi razlog odprave akta. Tudi sicer je po presoji sodišča treba institut spora polne jurisdikcije uporabiti le v izjemnih primerih, na primer, ko se upravni postopek nerazumno dolgo vleče ali ko upravni organ ne ravna v skladu z navodili sodišča. V konkretnem primeru pa po presoji sodišča niso podani tako utemeljeni razlogi, da bi moralo sodišče prevzeti pristojnosti toženke.