VSL Sklep IV Cp 1643/2025

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III. do IX. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Udeleženca sta starša 17-letne A. A., 14-letnega B. A. in 10-letne C. A. Sodišče je med postopkom izdalo številne začasne odredbe, s katerimi je urejalo stike med staršema in otroki. Z izpodbijanim sklepom je sodišče B. A. in C. A. zaupalo v varstvo in vzgojo materi ter določilo stike. Ti potekajo (izmenjaje) teden dni strnjeno z vsakim staršem. Menjave se vršijo ob petkih. Predlagatelju je bilo naloženo, da za B. A. plačuje preživnino v višini 185 EUR in za C. A. 180 EUR mesečno. Nasprotna udeleženka pa mora za A. A. plačevati preživnino v višini 185 EUR mesečno. Kar sta zahtevala udeleženca postopka več ali drugače, je sodišče zavrnilo.

2O zaupanju A. A. v varstvo in vzgojo sta udeleženca 10. 10. 2024 sklenila delno sodno poravnavo, na podlagi katere je bila A. A. zaupana očetu, z mamo naj bi imela stik najmanj vsako drugo soboto, skladno z dogovorom.

3Predlagatelj odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo (III. - IX. točka izreka) vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Izpodbija tako odločitev o zaupanju B. A. in C. A. v varstvo in vzgojo materi kot tudi višino preživnine, ki jo mora nasprotna udeleženka plačevati za A. A. Sodišču očita, da je odločitev sprejelo na podlagi končnega mnenja CSD z 18. 3. 2024 in izvedenskega mnenja z 29. 1. 2024, katerih vsebina temelji na dejanskem stanju izpred več kot leto dni. Poudarja, da se je tudi on spremenil in da sodeluje v socialnovarstvenih storitvah, zato bi morala biti otroka zaupana v varstvo in vzgojo njemu oziroma bi moralo sodišče določiti skupno starševstvo. Sodišče je pri odločanju uporabilo nedopusten kriterij - ravnovesje moči v prihodnje. Slediti bi moralo želji otrok, da živita z njim. Oporeka tudi višini preživnine, ki jo je nasprotna udeleženka dolžna plačevati za A. A., saj stroški bivanja v dijaškem domu ne znašajo 200 EUR, ampak 250,70 EUR.

4Na pritožbo sta odgovorili nasprotna udeleženka in A. A. Nasprotna udeleženka predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša stroške pritožbenega postopka. A. A. pa v odgovoru predlaga, da sodišče upošteva novoto glede višine domske oskrbe, ki jo predlagatelj navaja v pritožbi, in v tem delu pritožbi ugodi.

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodišče pri odločanju o zaupanju v vzgojo in varstvo (3. odstavek 138. člena DZ) prvenstveno upošteva koristi otrok. Naloga sodišča je, da pretehta vse okoliščine in sprejme odločitev, ki je otroku v največjo korist. Skupno starševstvo je načeloma prvenstvena rešitev. Vendar ga okoliščine v obravnavani zadevi ne utemeljujejo. Iz celotnega spisovnega gradiva izhaja kaotičnost konkretnega družinskega razmerja, na katerega je opozorilo (tudi) sodišče prve stopnje. Pri odločitvi o zaupanju B. A. in C. A. v varstvo in vzgojo materi je upoštevalo celostno situacijo. Nobenega razloga ni, da ne bi sledilo ugotovitvam pristojnega CSD in sodnih izvedenk kliničnopsihološke ter psihiatrične stroke, četudi je bilo mnenje izdelano konec januarja 2024. Mnenje potrjuje obstoj visoko konfliktnega odnosa med staršema, in to je eden od pomembnih razlogov, da skupno starševstvo ni v korist otrok. V konkretnem primeru je v največjo korist otrok, da so zaupani v varstvo in vzgojo enemu od staršev, z drugim pa imajo stabilne, redne in konstantne stike.

7Sodišče prve stopnje je za odločitev, da se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo materi, navedlo jasne in prepričljive razloge. Mati je že v preteklosti v večji meri poskrbela za vsakodnevne zadeve in obveznosti otrok. Tega pritožbi ne uspe izpodbiti. O vseh pomembnih stvareh obvešča očeta. Izvedenska mnenja nakazujejo, da so očetova ravnanja in vedenja zelo verjetno vplivala na zavračanje matere s strani otrok. Očetova močna čustva zamere in nezaupanja se do konca postopka niso omilila. Tudi njegova izpoved je prežeta z obtoževanji in omalovaževanjem matere ter poudarjanjem njene neustrezne skrbi za otroke. Pritožba ne izkazuje, da je presegel nezaupljiv in negativno nastrojen odnos do nje. V njej sicer izpostavlja svoj pozitiven napredek, ni pa mogoče razbrati, da bi bil ta napredek dosežen tudi pri preseganju nekonstruktivnega načina sodelovanja z materjo in prenehanjem njenega razvrednotenja. Pomembna okoliščina je materina večja pripravljenost na sodelovanje z očetom, medtem ko je on do nje močno odklonilen. Mati je starševske veščine krepila že med postopkom in ne šele proti koncu glavne obravnave. Delovala je bolj sodelovalno. Pritožbeno sodišče pozdravlja očetov napredek, ki se kaže v sodelovanju z raznimi organi. Vendar pa sodišče prve stopnje - kot je zapisalo v 53. točki obrazložitve - v trenutku odločanja ni videlo bistvenega izboljšanja starševskega odnosa. Pri tem se je sklicevalo na očetov neustrezen odnos, ki se izkazuje preko SMS sporočil, na svoje neposredne zaznave in ugotovitve sodnih izvedenk.

8Pritožbeni očitek, da sodišče v obrazložitvi prihaja samo s seboj v nasprotje, ni utemeljen. Sodišče je predstavilo materine pomanjkljivosti, pa tudi njen napredek. Mati je bila med postopkom za razliko od očeta aktivnejša v smeri izboljšanja/krepitve svoje starševske vloge. Oba imata primanjkljaj na področju razumevanja čustvenih potreb otrok; potreb otrok ne zmoreta v celoti zadovoljiti in ne izkazujeta sposobnosti postaviti njihove potrebe pred svoje. Vendar pa je - kot je zapisalo sodišče v 56. točki obrazložitve - nepripravljenost na starševsko sodelovanje pomembno višja pri očetu, pri katerem je v občutnejši meri prisotna dinamika vplivanja na otroke. Ni zanemarljivo, da se je oče pri tem posluževal tudi pomoči brata in društva ... Da je tovrstna dejanja presegel, iz pritožbe ne izhaja.

9Pritožbeni očitek, da je sodišče pri sprejemu odločitve o varstvu in vzgoji uporabilo kriterije, ki pri odločanju ne bi smeli biti upoštevani, je prav tako neutemeljen. Sodišče prve stopnje je vsestransko ocenilo situacijo in upoštevalo celoten spekter vseh okoliščin. Med drugim je izhajalo iz materine dosedanje skrbi za vsa pomembna področja življenja otrok, kar jo dela primernejšo za odločanje o vsakodnevnih zadevah. Postopek je pokazal, da je eno od očetovih vodil izključevanje matere iz njene starševske vloge. To pa znižuje njegove sposobnosti odločanja v korist otrok. Nikakor ni bil edini razlog za sprejeto odločitev t. i. ravnovesje moči v prihodnje, kot želi prikazati pritožba. Sodišče je upoštevalo (tudi) očetovo osebnostno strukturo, ki jo je prepoznalo iz mnenj CSD in iz izvedenskega mnenja. Navedbo o ohranjanju ravnovesja moči v prihodnje je treba razumeti v kontekstu celotne situacije in vseh okoliščin. Takšnemu razumevanju pritrjuje obrazložitev sodišča prve stopnje. Sodišče je upoštevalo pomanjkljivosti in kvalitete vsakega od staršev, celotno dinamiko družine, aktivno vključevanje posameznega starša v vzgojo in varstvo, močno konflikten odnos med staršema in odklonilen/nesodelovalen odnos očeta v odnosu do matere. Sodišču je bilo primarno vodilo dolgoročna korist otrok. Zato ni sledilo (izključno) njihovim željam, saj lahko te zelo variirajo, kot opozarjata izvedenki v izvedenskem mnenju.

10Sodišče je uravnotežilo stike B. A. in C. A. s staršema po režimu teden - teden. Takšna odločitev ima podlago v izvedenih dokazih in ji pritožbeno sodišče v celoti sledi.

11Nobenega razloga ni za poseg v višino preživninske obveznosti, ki jo je sodišče za A. A. preživljanje naložilo nasprotni udeleženki. A. A. je izpovedala, da naj bi stroški bivanja v dijaškem domu znašali približno 200 EUR. Le ena (k pritožbi) priložena položnica, ki izkazuje znesek v višini 250,70 EUR, ne more imeti odločilnega vpliva na višino preživnine. Predlagatelj ni izkazal, da ta znesek predstavlja fiksni mesečni strošek. Pa četudi bi, je treba upoštevati, da so njegovi dohodki bistveno boljši od materinih. V trditveni podlagi je poudaril, da ima dobro ekonomsko stanje in lahko otrokom zagotovi finančno oporo. Je lastnik hiše, ima možnost pridobivanja dodatnega dohodka, saj ima v hiši apartma za pet oseb, poleg tega (pa) je tudi solastnik več nepremičnin. Takšna očetova premoženjska situacija ne dopušča kakršnega koli posega v sprejeto odločitev o preživninski obveznosti. Sodišče prve stopnje je napravilo le povprečno oceno stroškov in ne (natančen) matematični izračun, ker mesečni stroški skozi mesece variirajo. Zato morebiti nekoliko višja položnica za dijaški dom ni razlog za poseg v odločitev o višini preživninske obveznosti.

12Glede na vse povedano in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem delu sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13Predlagatelj s pritožbo ni uspel, odgovora na pritožbo pa tudi nista bistveno prispevala k rešitvi zadeve, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da udeleženci nosijo svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1 v zvezi s 165. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).