VSL Sklep VII Kp 36966/2015

I. Sklep Okrajnega sodišča v Kočevju, opr. št. II Kr 36966/2015-51 z dne 20. 4. 2017, se razveljavi.

II. Pritožba obsojenega A. A. (red. št. 50) zoper sklep, opr. št. II Kr 36966/2015-47 z dne 20. 3. 2017, se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kočevju zavrglo vlogo "obdolženega" (pravilno: obsojenega) A. A. z dne 10. 4. 2017.

2Zoper sklep je obsojenec vložil dve laični pritožbi, v katerih je zaprosil za "ugodno odločitev".

3Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep razveljavilo po uradni dolžnosti.

4Po tem, ko je bil s plačilnim nalogom z dne 22. 2. 2017 pozvan k plačilu sodne takse v višini 84,00 EUR, je obsojenec dne 1. 3. 2017 prvostopenjsko sodišče zaprosil za oprostitev plačila takse. Ker njegova vloga ni vsebovala vseh potrebnih podatkov, določenih v drugem odstavku 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ga je sodišče na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZST-1 v zvezi s tretjim odstavkom 76. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pozvalo (sicer po nepotrebnem s sklepom) k dopolnitvi predloga za oprostitev takse in ga istočasno opozorilo na procesno posledico zavrženja predloga, kolikor dopolnitev ne bo vsebovala vseh potrebnih podatkov ter izjav po drugem odstavku 12. člena ZST-1. Ker obsojeni predloga ustrezno ni dopolnil, ga je sodišče s sklepom z dne 20. 3. 2017 (red. št. 47) zavrglo. Znotraj 8-dnevnega pritožbenega roka zoper omenjeni sklep (obsojencu je bil vročen dne 5. 4. 2017) je obsojenec dne 10. 4. 2017 vložil vlogo (red. št. 50), v kateri je "poslal dokazila" za oprostitev plačila navedene sodne takse.

5Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje obsojenčevo vlogo z dne 10. 4. 2017 zavrglo, tj. z obrazložitvijo, da je postopek za oprostitev plačila sodnih taks "končan". Uradoma opravljeni pritožbeni preizkus na podlagi petega odstavka 402. člena ZKP je pokazal, da prvostopenjsko sodišče za takšno odločitev ni bilo stvarno pristojno. Po presoji pritožbenega senata je treba vlogo obsojenca z dne 10. 4. 2017 po vsebini obravnavati kot pritožbo zoper sklep z dne 20. 3. 2017. Sodišče prve stopnje v tej posledici ni imelo podlage za zavrženje vloge, še zlasti pa ne z razlogovanjem, da je postopek "končan", saj se rok za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev sodne takse sploh še ni iztekel. Prvostopenjsko sodišče bi torej moralo vlogo obsojenega (tj. kot pritožbo) predložiti v instančno odločanje sodišču druge stopnje, z izdajo izpodbijanega sklepa pa je prekršilo pravila o stvarni pristojnosti (prvi odstavek 402. člena ZKP). Ugotovljena kršitev je narekovala konsekventno razveljavitev izpodbijanega sklepa (tč. I izreka).

6V nadaljevanju pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje kot stvarno pristojno sodišče meritorno presodilo obsojenčevo pritožbo (red. št. 50) in ugotovilo, da ni utemeljena. Obsojencu je sodišče prve stopnje razumljivo, jasno in natančno pojasnilo, katere podatke in izjave mora priložiti predlogu za oprostitev plačila takse, obsojenec pa (s predložitvijo dveh strani sodbe Okrajnega sodišča v Cerknici, izračuna dohodnine ter podatka o prometu na računu ...) še vedno ni zadostil formalnim pogojem po drugem odstavku 12. člena ZST-1, kar bi šele omogočalo vsebinsko obravnavanje njegovega predloga. Navodila sodišča v pozivu k dopolnitvi predloga so povsem jasna (tudi za osebo s "slabšo izobrazbo") in obširno obrazložena, zato obsojenec ne more uspeti z navedbami, da je poslal že vso potrebno dokumentacijo ter da ne ve, kaj naj še pošlje. Obsojenčev predlog za oprostitev plačila takse je torej nepopoln, zato ga je sodišče prve stopnje procesno pravilno zavrglo.

7Pritožbo obsojenega zoper sklep z dne 20. 3. 2017 je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno (tč. II izreka). Za odmero sodne takse kot stroška pritožbenega postopka pa ni bilo podlage (četrti odstavek 10. člena ZST-1).