VSRS Sklep III Ips 17/2025

I. Revizija se zavrne.

II. Dolžnica mora v 15 dneh, od vročitve tega sklepa, povrniti upnici njene revizijske stroške v znesku 367,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Odločitev in nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje

1Sodišče prve stopnje je v delu, pomembnem za odločanje o reviziji, zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi Ig 2003/00402 z dne 8. 4. 2003. Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (v nadaljevanju ZOKIPOSR) ne omejuje odgovornosti dolžnice za prevzeto terjatev po višini, celo nasprotno, v tretjem odstavku 17. člena izrecno določa, da lahko upniki na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Določbe o omejitvi izplačil v ZOKIPOSR se nanašajo izključno na odškodnino, ki se izplača upravičencem do odškodnine iz 5. člena ZOKIPOSR.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zavzelo je stališče, da za poplačilo terjatve do upnika s strani Republike Slovenije, kot prevzemnika dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR, ne velja omejitev iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, saj prevzemnik dolga ne plačuje škode (odškodnine), temveč je dolžan izpolniti dolg prvotnega dolžnika do upnika kot novi dolžnik. Po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR upniki lahko zahtevajo plačilo svoje terjatve od prevzemnika dolga pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe, torej, kot če prevzema ne bi bilo, kar pomeni, da lahko zahtevajo plačilo glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Uporaba drugega odstavka 430. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je izključena, saj ZOKIPOSR, kot specialni predpis, glede prevzema obresti določa drugače.

Dopuščena revizija

3Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 26/2025 z dne 11. 6. 2025 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali Republika Slovenija pri prevzemu dolga odgovornega družbenika po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema, torej do uveljavitve ZOKIPOSR in je tako uporaba pravil iz drugega odstavka 430. člena OZ izključena.

Povzetek revizijskih navedb in odgovora na revizijo

4Zoper sklep sodišča druge stopnje je dolžnica vložila pravočasno revizijo. Navaja, da je sodišče druge stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker je poseglo v pravno besedilo in razlagalo določbo v nasprotju z zakonodajalčevim namenom. ZOKIPOSR je nadomestil fazo stipulacije pri prevzemu dolga tako, da pride do prevzema ex lege, ob tem pa je upnikom omogočil le uveljavljanje plačila pod enakimi pogoji, ne pa plačila pod enakimi pogoji, kar potrjuje 8. člen ZOKIPOSR. Ker sama ni povzročila zamude, ni dolžna plačati obresti. Cilj ZOKIPOSR je razbremeniti odgovorne družbenike v razmerju do upnikov in ne, da se upnikov položaj v resnici izboljša.

5Upnica v odgovoru na revizijo navaja, da ZOKIPOSR odgovornost za plačilo dolgov izbrisanih družbenikov rešuje tako, da določa ex lege prehod njihovih obveznosti na Republiko Slovenijo, hkrati pa ohranja enak položaj upnikov glede neplačanih terjatev, kot so ga imeli po izvršilnih naslovih do družbenikov izbrisanih družb. Če bi želel ZOKIPOSR omejiti odgovornost prevzemnika dolga do upnikov oziroma zmanjšati pravice upnikov, bi to izrecno določil tako, da bi določil, da se dolg prevzame le do višine glavnice, česar pa ne določa.

Presoja utemeljenosti revizije

6Revizija ni utemeljena.

Pravna podlaga

7Upnica uveljavlja terjatev na podlagi ZOKIPOSR kot pravni podlagi za dovolitev izvršbe zoper Republiko Slovenijo kot dolžnico v smislu singularnega nasledstva na podlagi zakona.

8Tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR se v spornem delu glasi: Z uveljavitvijo tega zakona se šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki, razen Republike Slovenije, lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev.

9ZOKIPOSR je bil sprejet z namenom zagotoviti upravičencem povračilo škode, ki so jo utrpeli zaradi prenosa obveznosti določenih kapitalskih družb nanje, potem ko so te obveznosti - vsaj delno - sami poplačali. Gre za prenos obveznosti kapitalskih gospodarskih družb na fizične osebe zaradi izbrisa teh družb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008 na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij. ZOKIPOSR je želel prav tako zaščititi pravice upnikov izbrisanih družb, in ravno zato v tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR ureja zakoniti prevzem dolgov iz izvršilnih naslovov, ki jih imajo upniki do družbenikov: novi dolžnik je ex lege postala Republika Slovenija.

10Zakonodajalec je za spremembo dolžnika izrecno uporabil institut prevzema dolga, kot ga ureja 427. člen OZ. Namen pogodbenih strank pri prevzemu dolga je doseči popolno zamenjavo dolžnika - tako, da novi dolžnik (prevzemnik) odgovarja sam, prejšnji pa preneha biti zavezan.¹

Presoja okoliščin konkretnega primera

11Revizija je bila dopuščena glede vprašanja plačila neizterjanih obresti, ki so zapadle pred datumom uveljavitve ZOKIPOSR, torej pred datumom, ko je Republika Slovenija po zakonu prevzela obveznosti prvotnega dolžnika. Na identično pravno vprašanje je Vrhovno sodišče pritrdilno odgovorilo že v odločbi II Ips 30/2025 z dne 18. 6. 2025. Glede na to, da gre v tej zadevi za identično revizijsko vprašanje in da so tudi revizijski argumenti praktično identični argumentom revizije, ki jo je Vrhovno sodišče obravnavalo v odločbi II Ips 30/2025, je presoja Vrhovnega sodišča tudi v obravnavani zadevi enaka: ZOKIPOSR določa, da lahko upnik od prevzemnika dolga terja "plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe". Ker bi upnica od prvotne dolžnice lahko zahtevala neizterjane obresti (kar za revidentko niti ni sporno), jih zaradi zakonske prepovedi, da se njen položaj ne sme poslabšati, lahko zahteva tudi od novega dolžnika, to je od Republike Slovenije.

Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje

12Odgovor na dopuščeno vprašanje, ali Republika Slovenija pri prevzemu dolga odgovornega družbenika po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema, torej do uveljavitve ZOKIPOSR in je tako uporaba pravil iz drugega odstavka 430. člena OZ izključena, je tako pritrdilen.

Odločitev o reviziji

13Glede na pritrdilen odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

14Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker dolžnica z revizijo ni uspela, je dolžna upnici povrniti njene stroške odgovora na revizijo. Te je Vrhovno sodišče odmerilo na podlagi priglašenega stroškovnika in določil Odvetniške tarife. Vrhovno sodišče je tožeči stranki priznalo 600 točk za sestavo odgovora na revizijo in 12 točk materialnih stroškov (2 % od vrednosti storitve do 1.000 točk), skupno 612 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 367,20 EUR.

15Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Več glej Juhart, M., v: Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 610.