VSL Sklep I Cp 2349/2025

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotni udeleženec sprejme v varovani oddelek Socialnovarstvenega zavoda Dom A. za čas enega leta od pravnomočnosti tega sklepa, ta pa ga je dolžan sprejeti ob prvi prosti kapaciteti.

2Pritožbo vlaga socialnovarstveni zavod (v nadaljevanju SVZ), v katerega naj bi bil nameščen nasprotni udeleženec. Navaja, da bodo z namestitvijo udeleženca kršene ustavno in zakonsko zagotovljene pravice že nameščenih uporabnikov. Sklicuje se na sklep VS RS II Ips 51/2019 ter izpostavlja ugotovitve sodišča prve stopnje o diagnozi, ki je bila postavljena udeležencu ter njegovih potrebah in vedenju. Ogrožanja varnosti in zdravja že nameščenih stanovalcev ne more preprečiti, saj udeležencu v okviru varovanih oddelkov ne more zagotoviti enoposteljne sobe. Primoran bi bil uporabnike premeščati, s tem pa bi bila kršena pravica do načrtovanih aktivnosti in rekreacije. Pritožnik ni specializiran za obravnavo oseb z avtizmom in udeležencu ne more zagotoviti storitev, ki bi ustrezale njegovim potrebam. Za to obstajajo specializirane ustanove, kot so ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava in CUDV Dolfke Boštjančič Draga. Pogoj iz 6. alineje 1. odst. 74. čl. ZDZdr¹ ni izpolnjen, ker pritožnik na podlagi 17. čl. Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravic institucionalnega varstva ne more zagotoviti ustreznih socialnovarstvenih storitev. Za to nima ustrezno usposobljenega kadra. Izbira namestitve pri pritožniku ni ustrezno obrazložena, saj so osebe z duševno motnjo nameščene v vseh SVZ, ki imajo verificirane oddelke. Predlaga dopolnitev dokaznega postopka glede namestitve.

3Na pritožbo sta odgovorila predlagatelj in nasprotni udeleženec po pooblaščenki.

4Predlagatelj pritožbi nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Opozarja, da organizacijski, kadrovski ali prostorski izzivi ne morejo utemeljevati neizvršitve sodne odločbe.

5Pritožbi nasprotuje tudi nasprotni udeleženec. Meni, da je prezasedenost upoštevana, saj je sodišče pritožniku naložilo sprejem šele ob prvi sprostitvi kapacitet. Opozarja na novote. V nadaljevanju predstavi zasedenost drugih SVZ. ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava in CUDV Dolfke Boštjančič Draga nista primerna, saj nimata verificiranega oddelka. O tem, kateri SVZ je najbolj primeren, je podala mnenje izvedenka.

6Pritožba ni utemeljena.

7Ugotovitvam sodišča prve stopnje o izpolnjenosti pogojev, ki so za sprejem v varovani oddelek SVZ določeni v 1. do 5. alineji 74. čl. ZDZdr, pritožnik ne nasprotuje. 56-letni nasprotni udeleženec ima tako diagnosticirano težko duševno manjrazvitost in avtizem, zaradi česar je pri njem hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Posledica ugotovljene duševne motnje je med drugim hudo ogrožanje zdravja drugih, saj prihaja (tudi) do telesnih napadov na ostale stanovalce predlagatelja in njegove zaposlene, hudo pa ogroža tudi svoje zdravje, saj ni sposoben ocenjevati nevarnosti okoli sebe, ni se sposoben sam varno prehranjevati, sprejemati osnovnih higienskih standardov in opravljati osnovnih življenjskih opravil. Ugotovljeno je tudi, da v posledici duševne motnje predlagatelju, pri katerem je trenutno nameščen, povzroča škodo, saj uničuje inventar. Opisana duševna motnja bolnišničnega zdravljenja ne zahteva. Nasprotni udeleženec potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni več mogoče zagotoviti ne v domačem okolju ne z namestitvijo v varstveno delovnem centru. Druge oblike pomoči niso primerne, saj v njih ni sposoben sodelovati, ustreznega varstva pa mu ne more več zagotavljati niti predlagatelj.

8Pritožbeno sporna ostaja izbira SVZ ter izpolnjevanje pogoja, ki ga za sprejem določa 6. alineja 74. čl. ZDZdr.

9Pritožbeno sodišče najprej zavrača pritožbeno trditev, da odločitev glede izbire pritožnika kot najbolj primernega, ni ustrezno obrazložena. Razloge o tem je sodišče navedlo v tč. 12 do 16 izpodbijanega sklepa, na njihovi podlagi pa je odločitev mogoče tudi preizkusiti.

106. alineja 1. odst. 74. čl. ZDZdr določa, da je oseba sprejeta v varovani oddelek, če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v SVZ, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Neizpolnjevanje tega pogoja zato ni mogoče utemeljevati s trditvijo, da je SVZ tisti, ki pogojev za sprejem ne izpolnjuje. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pa ta trditev tudi sicer ni utemeljena.

11Sodišče prve stopnje je ob ponovnem odločanju upoštevalo navodilo pritožbenega sodišča v sklepu I Cp 1745/2025 in odločitev glede izbire ustreznega SVZ oprlo predvsem na mnenje izvedenke, ki je pojasnila, da so za nasprotnega udeleženca ustrezni specialni SVZ, ki imajo verificirane varovane oddelke,² pri čemer je kot najbolj primernega izpostavila prav pritožnika. Ker je bila ob tem seznanjena, da je pri nasprotnem udeležencu poleg težje duševne manjrazvitosti diagnosticiran tudi avtizem, pritožbeno sodišče pavšalni navedbi pritožnika, da za obravnavo oseb z avtizmom nima ustrezno usposobljenega kadra, ne more slediti. Brez podlage v mnenju izvedenke je tudi pritožbena navedba, da bi bila za nasprotnega udeleženca primernejša ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava in CUDV Dolfke Boštjančič. Ti dve ustanovi namreč v izboru možnih namestitev s strani izvedenke nista niti omenjeni.

12Glede na določbo 4. alineje 1. odst. 5. c čl. ZDZdr pritožnik tudi ne more odkloniti namestitve, ker na varovanem oddelku (po lastnih trditvah) nima enoposteljne sobe. Zaradi takšnih težav, ki jih praviloma izpostavljajo vsi zavodi, namreč ne sme priti do situacije, da ostane brez zaščite in varstva oseba, ki zaradi svoje duševne bolezni in motnje tako varstvo nujno potrebuje. V pritožbi navedenih razlogov za odklonitev sprejema nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ tudi v Pravilniku o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva ni najti. V skladu z 2. odst. 5. čl. ZDZdr kadrovske, tehnične, pa tudi prostorske pogoje izvajalcev socialno varstvenih storitev ter izvajalcev obravnave v skupnosti ter postopek njihove verifikacije določi minister oziroma ministrica, pristojna za socialno varstvo v soglasju z ministrom, pristojno ministrstvo pa je posledično tisto, ki mora nastale težave rešiti.

13Izbira SVZ v konkretnem primeru tudi ne pomeni kršenja ustavnih in zakonskih pravic že nameščenih uporabnikov izbranega zavoda. Prav zaradi tega, da ne bo prišlo do situacije, ki jo je obravnavalo Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 51/2019, je sodišče prve stopnje odločilo, da se namestitev v izbrani SVZ opravi, ko bo na voljo prosto mesto za sprejem na podlagi sklepa sodišča, do takrat pa nasprotni udeleženec ostane nameščen pri predlagatelju.

14Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 1. odst. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 in 1. odst. 30. čl. ZDZdr).

15O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločilo, saj glede na določilo 51. čl. ZDZdr (v zvezi z 2. odst. 75. člena ZDZdr) to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev tega postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča. O njih bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

¹ Zakon o duševnem zdravju.
² To so SVZ Dom Nine Pokorn Grmovlje, SVZ Hrastovec, SVZ Dom Lukavci in SVZ Dom na Krasu.