VSRS Sklep I Up 191/2025

I. Pritožba se zavrže.

II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo predlogu tožnice za vrnitev v prejšnje stanje.

2Toženka (v nadaljevanju pritožnica) je zoper ta sklep vložila pritožbo. V njej predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, oziroma, podredno, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve Upravnemu sodišču v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka

3Pritožba ni dovoljena.

4Pritožnica je vložila pritožbo zoper sklep, s katerim je Upravno sodišče ugodilo tožničinemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

5Institut vrnitve v prejšnje stanje ureja ZUS-1 v 24. členu. V primerih procesnih institutov, ki so urejeni v ZUS-1, ureditev pritožbe zoper sklep iz 82. člena ZUS-1 izključuje ureditev, ki jo glede tega, kateri sklepi se lahko izpodbijajo, vsebuje Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Dopustnost pritožbe zoper sklepe, izdane v upravnem sporu, torej tudi zoper sklepe, ki se nanašajo na odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v tem postopku, tako ureja 82. člen ZUS-1. Ta v svojem prvem odstavku določa, da se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. V svojem drugem odstavku pa določa dovoljenost posebne pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim se onemogoči nadaljnji postopek, če ta zakon ne določa drugače.

6ZUS-1 ne določa, da je zoper sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje dopustna posebna pritožba. Sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje tudi ni sklep s katerim se onemogoči nadaljnji postopek. Posebna pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, tako ni dovoljena.¹

7Pri tem Vrhovno sodišče dodaja, da ni odločilno, da izpodbijani sklep Upravnega sodišča vsebuje pravni pouk, da je zoper njega dovoljena pritožba. Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona. Če na podlagi zakona (v konkretnem primeru na podlagi ZUS-1) pritožba ni dovoljena, sodišče nižje stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe. S tem bi ji namreč priznalo več pravic, kot ji gredo po zakonu.

8Po obrazloženem in ker druge pritožničine navedbe ne morejo vplivati na odločitev, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

9Pritožnica s svojo pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Enako tudi v sklepu Vrhovnega sodišča I Up 104/2025 z dne 28. 8. 2025.