VSRS Sklep I Up 196/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s prepozno plačano sodno takso za tožbo in ustavilo postopek upravnega spora.

2Iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da tožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni navedla opravičljivih razlogov za zamudo pri plačilu sodne takse za tožbo in da tudi ne prereka resničnosti podatkov na vročilnici, iz katere izhaja, da je bil plačilni nalog za takso 7. 5. 2025 osebno vročen osebi, pooblaščeni za sprejem pisanj pri pooblaščeni odvetniški družbi. Okoliščine, ki jih navaja, namreč niso usmerjene v izpodbijanje prejema plačilnega naloga, ampak se nanašajo le na splošen način ravnanja s prispelo pošto v administraciji odvetniške družbe na dan vročitve. S tem tožnica ne more prepričati, da je bila zadeva obravnavana z vso skrbnostjo, ki se pričakuje od odvetnika, in da je do zamude pri plačilu prišlo iz opravičljivega razloga. Ker torej taksa v roku ni bila plačana in se tožba na podlagi tretjega odstavka 105. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) šteje za umaknjeno, je to razlog za ustavitev postopka na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1.

3Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je svoje trditve, da plačilnega naloga ni prejela, dokazovala s priloženo interno e-pošto, iz katere ni razvidno, da je 7. 5. 2025 prejela sporni plačilni nalog. Zato se ne strinja s stališčem izpodbijanega sklepa, da naj bi s tem dokazovala le notranje ravnanje odvetniške družbe, ampak je z navedenim smiselno zanikala, da je tega dne ali katerikoli drug dan prejela pošto, s katero naj bi ji bil dostavljen plačilni nalog v predmetni zadevi I U 734/2025. Izpostavlja uradne zaznamke v sodnem spisu, iz katerih izhaja, da je bila pošiljka njeni pooblaščenki dvakrat poslana na nepravilni naslov (na Slovensko cesto 51 v Ljubljani, namesto na Slovensko cesto 54), in tudi, da je 7. 5. 2025 od istega sodišča prejela plačilni nalog za plačilo sodne takse za zadevo I U 733/2025, zaradi česar sklepa, da je pri odpremi plačilnih nalogov prišlo do pomote. Poudarja še, da s temi navedbami in dokazi ni prekludirana, saj glede na vsebino poziva sodišča z dne 13. 6. 2025 ni mogla vedeti, da je sodišče dejansko nepravilno vročalo pisanje. Ker plačilnega naloga ni prejela, v odgovoru sodišču ni mogla navesti drugega, kot da zanika, da je 7. 5. 2025 ali drugega dne prejela navedeno pošto. Tako ni ugotovljeno, kaj, če sploh kaj, naj bi bilo posredovano z omenjeno vročilnico. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

4Pritožba ni utemeljena.

5V zadevi je sporna vročitev plačilnega naloga I U 734/2025 pritožnici. S tem v zvezi pritožba ne oporeka, da je sodišče prve stopnje pritožnico pred odločitvijo seznanilo, da razpolaga vročilnico,¹ ki potrjuje, da je naslovnica (pritožničina pooblaščenka) 7. 5. 2025 prejela navedeno pisanje, ter da se je glede na datum vročitve 15-dnevni rok za plačilo sodne takse iztekel 22. 5. 2025, taksa za tožbo pa do tega dne ni bila plačana oziroma prejeta na prehodni podračun sodišča. Razvidno je tudi, da se je pritožnica na navedeno odzvala z vlogo (l. št. 14-15), ki jo je naslovila kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Bistvo te vloge je bila trditev, da tožničina pooblaščenka (odvetniška družba) 7. 5. 2025 ali katerikoli drug dan ni prejela plačilnega naloga za plačilo sodne takse za predmetno zadevo, prejela pa je plačilni nalog v zadevi I U 733/2025, za kar je predložila dokaz (e-pošto s prilogami na USB ključku, priloga A9).

6Pritožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje je torej temeljil na zanikanju prejema plačilnega naloga I U 734/2025, kar pomeni očitek o nepravilnem vročanju. Ta po ustaljeni sodni praksi ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj v takem primeru razlog za zamudo ne nastane na strani stranke, pač pa gre za razlog na strani sodišča, ki se lahko uveljavlja s pritožbo ali z določenimi izrednimi pravnimi sredstvi.² Že iz tega razloga je bil pritožničin predlog utemeljeno zavrnjen, pri čemer pa je za ustavitev obravnavanega upravnega spora bistveno, da je bila v izpodbijanem sklepu opravljena presoja glede pravilnosti vročitve spornega plačilnega naloga pritožnici.

7Kot navedeno, se je prvostopenjsko sodišče v dokaz tega oprlo na potrdilo o vročitvi (vročilnico), to je na listino, ki je javna listina v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP in ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, to je, da je bilo pisanje vročeno naslovniku in kdaj je bilo dejanje opravljeno. Ker pa to dokazno pravilo ni absolutno, je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). To pomeni, da je bilo na pritožnici dokazno breme za izpodbijanje podatkov, navedenih na vročilnici, torej da konkretizirano ugovarja pravilnosti izpolnjene vročilnice in da za svoje navedbe ponudi dokaze. Po ustaljeni sodni praksi namreč za ovrženje navedene zakonske domneve ne zadostuje le gola strankina trditev, da pisanja ni prejela.³ Podati mora določne in dokazno podprte navedbe o razlogih za neverodostojnost vročilnice, saj šele te lahko vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.⁴

8Navedeno za pritožnico pomeni, da bi morala zatrjevati in dokazati, da je bilo v prejetem sodnem pismu drugo pisanje sodišča, kot je navedeno na vročilnici, vendar takih določnih navedb v vlogi z dne 18. 6. 2025 in v pritožbi ni.⁵ Je le trditev in dokaz, da je pooblaščenka istega dne prejela plačilni nalog istega sodišča v drugi pritožničini zadevi (I U 733/2025), ne pa tudi, kako je to povezano z vsebino pošiljke, katere prevzem dokazuje obravnavana vročilnica. Tega ne preseže niti splošna pritožbena navedba, da so bile pritožničine navedbe v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa in predloženi dokaz povezani z njenim zanikanjem, da je 7. 5. 2025 prejela plačilni nalog za obravnavano zadevo.

9Prav tako neutemeljen je očitek, da sodišče ni dokazalo, kaj je bilo posredovano z vročilnico. Prav ta listina namreč dokazuje vročitev (posredovanje) na njej navedene pošiljke pritožnici, ki pa ni uspela dokazati nasprotnega, to je, da je bila vsebina pošiljke drugačna, kot je potrjeno na vročilnici. Na drugačno presojo ne moreta vplivati niti pritožbeno opozarjanje na napake pri odpremi spornega plačilnega naloga (ta je bil pritožničini pooblaščenki najprej dvakrat poslan na nepravilni naslov) in utemeljevanje, da sodišče zato ne bi smelo šteti, da je bil z vročilnico 7. 5. 2025 pritožnici vročen plačilni nalog I U 734/2025.

10Glede na navedeno in ker ostale navedbe niso bistvene za odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

¹ Gre za vročilnico, pripeto k listovni številki 6 sodnega spisa.
² Glej npr. sklepa Vrhovnega sodišča I Up 300/2016 z dne 16. 11. 2016 in I Up 148/2015 z dne 30. 9. 2015 ter sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 728/2020 z dne 13. 10. 2020 in sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 71/2023 z dne 12. 4. 2023.
³ Prim. npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 557/2020 z dne 2. 7. 2020 in I Cpg 312/2024 z dne 6. 8. 2024, sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 439/2024 z dne 6. 11. 2024 in druge.
⁴ V tem smislu sklepa Vrhovnega sodišča I Up 278/2016 z dne 18. 1. 2017 in I Up 123/2024 z dne 22. 5. 2024.
⁵ Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 325/2011 z dne 8. 12. 2011 izpostavilo, da se od povprečno skrbne osebe pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče.