VSL Sklep I Ip 938/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep o izvršbi v izpodbijanem zavrnilnem delu (to je glede izterjave zakonskih zamudnih obresti) potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo, razen v delu, v katerem upnik zahteva izterjavo denarne terjatve v znesku nad 500.270,00 EUR ter zakonskih zamudnih obrestmi od 584.450,97 EUR do plačila ter v tem delu zavrnilo predlog za izvršbo. Odločilo je, da se izvršba opravi z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, z izvršbo na nepremičnine, in z izvršbo na deleža dolžnika (I. točka izreka). Sklenilo je še, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 248,96 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje. V ostalem delu je upnikov predlog zavrnilo (II. točka izreka).

2Upnik je zoper zavrnilni del sklepa o izvršbi, to je glede izterjave zakonskih zamudnih obresti, vložil pravočasno pritožbo. Predlaga spremembo sklepa v izpodbijanem delu, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Kot bistveno navaja, da se sodišče zmotno sklicuje na ugotovitev, da se posojilo po tej pogodbi ne obrestuje (3. člen posojilne pogodbe). Upnik in pritožnik sta se v posojilni pogodbi namreč dogovorila, da se posojilo ne obrestuje v obdobju od izročitve posojila dolžniku do zapadlosti vračila posojila. Dogovorila sta se torej, da dolžnik pritožniku ni dolžan plačati pogodbenih obresti. Ta njun dogovor pa se na zakonske zamudne obresti ne nanaša. Ravno nasprotno; obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti v primeru zamude je bila med strankama izrecno dogovorjena. Dogovor o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti izrecno izhaja iz: - druge alineje četrtega odstavka na 2. strani notarskega zapisa opr. št. SV 000/2021 ("dejstvo, da so posledica nepravočasnega plačila zamudne obresti, ki tečejo od glavnice in stroškov"), - tretje alineje petega odstavka na 2. strani notarskega zapisa opr. št. SV 000/2021 ("da so posledica nepravočasnega plačila zakonite zamudne obresti, ki tečejo od glavnice in stroškov"), - četrtega odstavka na 3. strani notarskega zapisa opr. št. SV 000/2021 ("Stranke priznavajo tej listini pravno naravo izvršljivega naslova skladno s 4. členom Zakona o notariatu v zvezi z 20a. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, pri čemer posojilojemalec in zastavitelja izrecno soglašata, da je Posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju denarne terjatve, glede vseh dogovorjenih obveznosti ob dospelosti po tem notarskem zapisu, to je glede vračila glavnice, skupaj s pogodbenimi obrestmi, zamudnimi obrestmi ter ostalimi pripadki in stroški, neposredno izvršljiva."). Dogovor strank o neposredni izvršljivosti se razteza tudi na t.i. procesne obresti iz 381. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), ki jih je pritožnik zahteval v svojem predlogu za izvršbo. Dogovor o procesnih obrestih in njihovi neposredni izvršljivosti nesporno izhaja iz: - točke Tretjič sporazuma o zavarovanju, ki je sestavni del notarskega zapisa opr. št. SV 000/2021. Slednji določa: ""…vključno s procesnimi obrestmi v smislu 381. čl. OZ, zavaruje z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah, last zastaviteljev…", - točke Četrtič sporazuma o zavarovanju, ki je sestavni del notarskega zapisa opr. št. SV 000/2021: "Posojilojemalec in zastavitelja izrecno dovoljujeta in soglašata, da upnik izterja neposredno izvršljivi neplačani dolg, z vsemi pripadki in ostalimi stroški iz tega naslova, vključno s procesnimi obrestmi v smislu 381. člena OZ, v primeru, da posojilojemalec ne bo izpolnil svojih obveznosti iz Posojilne pogodbe z dne 27.05.2021… in tega sporazuma, neposredno v izvršilnem postopku z vsemi izvršilnimi sredstvi…" Pritožnik in dolžnik sta torej za celotno terjatev, za katero je pritožnik dne 28.05.2025 vložil predlog za izvršbo, vključno s procesnimi obrestmi, v notarskem zapisu opr. št. SV 000/2021 izrecno dogovorila neposredno izvršljivost. Dopustnost in primernost dogovora o neposredni izvršljivosti dogovora o procesnih obrestih izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse, npr. VSRS Sklep II Ips 55/2020 z dne 04.12.2020. Vrhovno sodišče je v navedenem sklepu odločilo, da neposredno izvršljiv notarski zapis, v katerem sta se upnik in dolžnik dogovorila za plačilo procesnih obresti na podlagi 381. člena OZ, predstavlja izvršilni naslov tudi za izterjavo procesnih obresti v izvršilnem postopku.

3Dolžnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo odgovarja na pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je sklep (o izvršbi) v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

6Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zavrnilo v obrestnem delu, to je za izterjavo glavnice v znesku nad 500.270,00 EUR in za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneska 584.450,97 EUR od 29. 5. 2025 do plačila. Odločitev je pravilna, saj je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da upnik za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od dolžnika nima izvršilnega naslova. Po načelu formalne legalitete se namreč lahko dovoli izvršba le za izterjavo tiste terjatve, za katero upnik zoper dolžnika razpolaga z izvršilnim naslovom.

7V notarskem zapisu Posojilne pogodbe in Sporazuma o zavarovanju terjatve SV 000/2021 je bilo dogovorjeno, da mora posojilojemalec (dolžnik) posojilodajalcu (upniku) najkasneje do dne 1. 1. 2024 vrniti znesek v višini 500.270,00 EUR, če posojiljemalec (dolžnik) najkasneje do dne 31. 12. 2023 ne bo poskrbel, da bo med posojilodajalcem (upnikom) kot kupcem in investitorjem A. kot prodajalcem, sklenjena prodajna pogodba za nepremičnine iz 4. alineje 1. člena te pogodbe (tretji odstavek 3. člena notarskega zapisa). V četrtem odstavku 3. člena notarskega zapisa SV 000/2021 pa so se pogodbene stranke izrecno dogovorile, da se posojilo po tej pogodbi ne obrestuje.

8V notarskem zapisu je torej bilo izrecno določeno, da se posojilo ne obrestuje, pri čemer pa niso bile izvzete le pogodbene obresti, kot to skuša prikazati pritožba. Dogovorjeno je bilo neobrestovanje posojila nasploh, zato se navedeno določilo nanaša tako na pogodbene, kot tudi na zakonske zamudne obresti. Nasprotnega pritožbenega stališča, ki naj bi izhajalo iz 2. in 3. strani notarskega zapisa, višje sodišče ne sprejema. Res sicer iz druge alineje četrtega odstavka oziroma iz tretje alineje petega odstavka na strani 2 notarskega zapisa izhaja, da je notarka pogodbene stranke opozorila, da so posledica nepravočasnega plačila zakonske zamudne obresti, ki tečejo od glavnice in stroškov. Prav tako drži, da sta posojilojemalec in posojilodajalec v četrtem odstavku na strani 3 notarskega zapisa izrecno soglašala, da je posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju denarne terjatve glede vseh dogovorjenih obveznosti ob dospelosti po tem notarskem zapisu, to je glede vračila glavnice, skupaj s pogodbenimi obrestmi, zamudnimi obrestmi ter ostalimi pripadki in stroški, neposredno izvršljiva. Vendar navedeno ne more biti odločilno. Izvršilni naslov zoper dolžnika za zadevno terjatev iz naslova (čiste) glavnice je zgolj posojilna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v njej pa je bilo izrecno dogovorjeno, da se posojilo ne obrestuje. Zato ni bistveno niti, kar prav tako navaja pritožba, da so stranke v točkah Tretjič oziroma Četrtič sporazuma o zavarovanju terjatve soglašale z neposredno izvršljivostjo tudi glede procesnih obresti.

9Izvršba za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, kot tudi izvršba za izterjavo procesnih obresti (prim. 381. člen OZ) bi bila dopustna le, če bi navedeno izrecno izhajalo iz izvršilnega naslova, to je same posojilne pogodbe notarskega zapisa SV 000/2021. Ker pa ta pogoj ni izpolnjen, je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo v obrestnem delu pravilno zavrnilo. Navedeno velja tudi za procesne obresti, ne glede na siceršnjo dopustnost dogovora o procesnih obrestih.

10Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep o izvršbi v izpodbijanem zavrnilnem delu (to je glede izterjave zakonskih zamudnih obresti) potrdilo (2. točka 365. člena ZPPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Glede na neuspeh s pritožbo upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo dolžnik, saj z njim ni prispeval k odločitvi višjega sodišča in tako ne gre za potrebne stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).