VSRS Sklep II DoR 385/2025

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je dolžnici naložilo, da mora upnici povrniti 142,63 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Sodišče druge stopnje je dolžničini pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem je dolžnici naloženo, da upnici povrne 110,35 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Dolžnica je zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje vložila vlogo, ki jo je poimenovala "Zahteva za varstvo zakonitosti in sodno varstvo zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 191/2025-1 z dne 17.7.2025 in zoper sklep Okrajnega sodišča v Slov. Bistrici z dne 5.11.2024 v zadevi VL 272/2023". Vrhovnemu sodišču predlaga, da navedene odločbe v celoti razveljavi in zadeve vrne v nadaljnjo obravnavo pred spremenjenim senatom.

4Predlog ni dovoljen.

5V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6Zoper pravnomočne odločbe višjih sodišč so mogoča le izredna pravna sredstva. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija (367. člen in 384. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Revizija se lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagateljica svojo vlogo tudi poslala. Njeno vlogo je tako treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku in torej kot predlog za dopustitev revizije, saj drugega procesnega okvira ni.

7Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica je obravnavano vlogo vložila sama, pri tem pa ni izkazala (niti navedla), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).