VSL Sklep III Cp 1896/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Tožnik je vložil kolektivno tožbo zaradi prikrajšanj kot posledice enostranskega spreminjanja naročniških pogodb za uporabo mobilnih in/ali fiksnih elektronskih komunikacijskih storitev v obdobju med 1. 3. 2018 in 1. 7. 2022.

2Sodišče prve stopnje je v fazi odobritve kolektivne tožbe z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do odločitve Ustavnega sodišča o zahtevi za oceno ustavnosti 1. tč. 1. odst. 4. čl., 1. in 2. odst. 5. čl., 4. tč. 4. odst. 28. čl. in 11. čl. Zakona o kolektivnih tožbah (v nadaljevanju ZKolT).

3Toženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se prekinitev odpravi, podrejeno pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ker sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo, na katero različico se nanaša zahteva za oceno ustavnosti, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP. Navedena kršitev je podana tudi iz razloga, ker pritožnici zahteva ni bila vročena. Z njo se je seznanila šele po vpogledu v spis.

V zadevi niso podani pogoji za prekinitev postopka po 1. odst. 23. čl. Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS). Kot izhaja iz zapisa na prvi strani zahteve in povzetka zakonskih določb v njeni obrazložitvi, se zahteva za oceno ustavnosti nanaša na različico zakona ZKolT 2023,¹ ki ga v postopku ne bo smelo uporabiti. Navedena različica je začela veljati v letu 2024, sodišče pa bo za odločitev moralo uporabiti zakon, ki je veljal ob vložitvi kolektivne tožbe 28. 2. 2023 in je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 55/17 (v nadaljevanju ZKolT 2017)(19. čl. ZKolT-A).

4Toženka v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

5Pritožba ni utemeljena.

6Po 156. čl. Ustave mora sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Enaka je vsebina 1. odst. 23. čl. ZUstS, na katerega se opira pritožba.

7V izpodbijanem sklepu je navedeno, - da bo sodišče moralo uporabiti v izreku navedene določbe ZKolT, - da so te določbe po njegovem mnenju v nasprotju z načelom delitve oblasti, načelom enakosti pred zakonom in načelom učinkovitega sodnega varstva, - da je protiustavna ureditev, ki za odločanje o reprezentativnosti tožeče stranke določa sodni postopek, namesto da bi o taki pravici odločil upravni organ z učinkom za vse pravde glede kolektivnih odškodninskih tožb, pristojnost sodišča pa omejil na odločanje o jedru spora.

8Sodišče je torej v razlogih pojasnilo svoje stališče o neustavnosti določb ZKolT. Tako obrazložen sklep je mogoče preizkusiti, zato očitek kršitve iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP ni utemeljen.

9S trditvijo o nevročitvi zahteve za oceno ustavnosti pritožnica po vsebini uveljavlja bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP. Že iz razloga, ker se je - kot je sama navedla - med tekom roka za vložitev pritožbe seznanila z njeno vsebino, kršitev ni podana.

10Neutemeljen je tudi očitek, da je sodišče prekinilo postopek zaradi presoje ustavnosti določb, ki jih v postopku ne bo moglo uporabiti. Stališče sodišča prve stopnje o protiustavnosti je usmerjeno v zakonsko ureditev, po kateri o reprezentativnosti upravičenega vlagatelja odloča sodišče. Gre za določbi 28. čl. ZKolT, v kateri je med pogoji za odobritev kolektivne tožbe določeno izpolnjevanje pogojev glede reprezentativnosti tožeče stranke (navedenih v 4. in 5. čl.), in 11. čl. ZKolT, ki za postopek s kolektivno tožbo določa smiselno in subsidiarno uporabo ZPP. Ti dve določbi sta bili vsebovani že v prvotnem zakonu (ZKolT 2017) in sta po uveljavitvi ZKolT-A ostali nespremenjeni. Sodišču prve stopnje se zato v izreku izpodbijanega sklepa ni bilo treba omejiti na ZKolT 2017.

11Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

12Ker z izpodbijanim sklepom postopek ni bil končan, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

¹ Uradni list RS, št. 55/17 in 133/23.