VSM Sklep II Kp 71873/2024

Pritožba pooblaščenega odvetnika zasebnega tožilca B. B. se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo vlogo vložnika B. B. z dne 12. 9. 2024, vloženo po pooblaščencu, odvetniku C. C. To je bilo storjeno s sklepom III Kr 71873/2024 z dne 1. 9. 2024.

2Sklep sodišča prve stopnje iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka izpodbija pooblaščeni odvetnik (v nadaljevanju pritožnik). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

5Pritožnik se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja in vztraja, da je v posledici neljube zamenjave mariborskega Okrajnega in Okrožnega sodišča prišlo do očitne pomote pri naslavljanju, to pa zaradi nesrečnega spleta večih (osebnih) okoliščin, vezanih na njegovo lastno nenadno bolezensko stanje. Tozadevno pojasnjuje, da v odvetniški pisarni nima zaposlenih in dela sam, zaradi česar je prenosni računalnik z digitalno mapo zasebnega tožilca B. B. zaupal ženi A. A., kateri je okrnjenega zdravja tudi narekoval vsebino zaprosila za podaljšanje roka za dopolnitev zasebne tožbe z dne 8. 7. 2025, (tudi) iz razloga bolezni na strani pooblaščenca, katerega pa je nato pomotoma napačno naslovila in namesto na Okrožno sodišče v Mariboru odposlala na Okrajno sodišče v Mariboru. Pozabila je namreč spremeniti naziv sodišča, in sicer je tako kot v zasebni kazenski tožbi ostalo v dokumentu zapisano Okrajno sodišče v Mariboru s pripadajočim poštnim naslovom. Nadaljnji pritožbeni poudarek utemeljuje na šestem odstavka 86. (pravilno 87.) člena ZKP, ki določa, da se, v kolikor je vloga, ki je vezana na rok, zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred pretekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po preteku roka, šteje kot pravočasna. Prvostopenjsko zavrženje zasebne tožbe zato smatra kot povsem nekorektno, nepravično, nekritično, nezakonito in osnovano na napačnih zaključkih, ki imajo hude in nepopravljive posledice za zasebnega tožilca.

6Vendar se pritožbeno sodišče s takšnim pritožbenim izvajanjem ne more strinjati. Prvostopenjska ugotovitev, da je v konkretni zadevi vlogo - prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev zasebne tožbe na nepristojno sodišče podal pooblaščenec s statusom odvetnika, zaradi česar ni izkazan opravičljiv razlog nevednosti (točka 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa), je točna, prepričljiva pa je tudi nadaljnja (odklonilna) presoja, da podaje vloge pri nepristojnem sodišču ne gre pripisati očitni pomoti (točki 9 in 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Utemeljen je namreč z ustaljeno sodno prakso¹ podprt prvostopenjski zaključek, da ne gre za očitno pomoto vložnika, ki je odvetnik, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. Poleg tega pritožnik zaobide v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa poudarjeno dejstvo, da niti on niti vložnik v danem roku osmih dni (upoštevajoč tudi sodne počitnice) nista dopolnila zasebne tožbe, na kar ju je pozivalo Okrožno sodišče v Mariboru, marveč je pritožnik podal zgolj prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev zasebne tožbe, ki jo je pravočasno naslovil in poslal na Okrajno sodišče v Mariboru, pri čemer pa jo je Okrožno sodišče v Mariboru prejelo po izteku roka.

7Nasprotno pritožbenim trditvam je sodišče prve stopnje pri presoji vloge pritožnika ustrezno upoštevalo določbo šestega odstavka 87. člena ZKP, po kateri se vloga, ki je vezana na rok, šteje za pravočasno, če je zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred pretekom roka, k pristojnemu pa prispe po preteku roka, kot tudi stališča procesne teorije in predstavljene sodne prakse, vendar pa v točkah 6 do 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa ponujeno izčrpno, tehtno in zanesljivo razlogovanje pritožnik odločno odklanja in vztraja na temelju očitne pomote ter nesrečnega spleta večih (osebnih) okoliščin. Ne sprejema, da subjektivne okoliščine, kot so bolezen pooblaščenca ali osebna pomoč družinskega člana, lahko zgolj pojasnjujejo, zakaj je do določene napake prišlo, ne morejo pa izničiti za pritožnika in njegovega mandanta nastalih neugodnih pravnih posledic, za kar si sicer prizadeva pritožba. To še sploh iz razloga, ker pritožnik nekritično prezre celo dvakratno jasno seznanjenost s stvarno pristojnostjo okrožnega (in ne okrajnega) sodišča, na kar tehtno opozarja prvostopenjsko sodišče v točki 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožnik je bil namreč s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru I Kr 71873/2024 z dne 4. 6. 2025 (ki ga je prejel dne 17. 6. 2025) seznanjen, da se je Okrajno sodišče v Mariboru v predmetni zadevi izreklo za stvarno nepristojno in jo je odstopilo v pristojno poslovanje Okrožnemu sodišču v Mariboru. Še nadalje pa je bil s pozivom sodišča prve stopnje z dne 8. 7. 2025 seznanjen, da ga na dopolnitev oziroma popravek zasebne tožbe poziva prav Okrožno sodišče v Mariboru, in ne Okrajno sodišče v Mariboru, na katerega je nato naslovil in podal prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev zasebne tožbe. Prvostopenjski zaključek, da je bil pritožnik tako že najkasneje dne 17. 6. 2025 seznanjen, da je za obravnavanje predmetne zadeve pristojno Okrožno sodišče v Mariboru, je zatorej zanesljiv.

8Priložena izjava pritožnikove žene A. A. sicer potrjuje, da je vlogo na nepristojno sodišče pomotoma naslovila ona. Vendar ta izjava in okoliščina, da je pisno vlogo (po nareku) sestavila in fizično odpravila njegova žena, ki v odvetniški pisarni sploh ni zaposlena, na pritožbeno izpodbijano odločitev ne more merodajno vplivati, kot si to zmotno predstavlja pritožnik. Odvetnik kot profesionalni zastopnik mora zagotoviti, da so vloge poslane pravilno in pravočasno. ZKP odvetnikom kot profesionalnim zastopnikom nalaga višjo stopnjo skrbnosti ter v situacijah, kot je predmetna, daje možnost substitucije, ki ostane pritožbeno povsem prezrta. Vsekakor posledice neustrezne organizacije dela posamezne odvetniške pisarne ne morejo bremeniti tretjih ali celo sodišča.

9Strinjati se je s pritožnikom, da ima odločitev o zavrženju vloge lahko za zasebnega tožilca resne procesne posledice, saj se s tem postopek zoper kaznivega dejanja obdolženo osebo praviloma zaključi. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi ne more narekovati drugačne uporabe določb ZKP. Ko pritožnik ni ravnal v skladu s prvostopenjskim pozivom z dne 8. 7. 2025 na dopolnitev oziroma popravek zasebne tožbe, je zato sodišče prve stopnje ustrezno postopalo na temelju tretjega odstavka 76. člena ZKP. Pri tem pritožbeno sodišče ni zaznalo kršitve pravic po 14., 22. ali 23. člena Ustave, kot jih skozi obrazložitev pritožbe na načelni ravni navaja pritožnik, kateremu je bila zagotovljena možnost pravnega sredstva, pri čemer so bila njegova procesna dejanja obravnavana v skladu z zakonom.

10Ker pritožnik tudi v ostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost in zakonitost prvostopenjskih zaključkov, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

¹ Za prim. sodba VSRS I Ips 6274/2011 z dne 29. 9. 2016 in sklep VSL VII Kp 12512/2023 z dne 13. 3. 2024.