VSL Sklep Cst 273/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upravitelja z dne 20. 5. 2025 (p.d. 351) in z dne 27. 5. 2025 (p.d. 353), ki sta sestavni del izreka izpodbijanega sklepa ter sta bila objavljena hkrati z objavo sklepa.

2Zoper navedeni sklep se pritožila upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Upravitelj je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4Pritožba ni utemeljena.

5Upravitelj je v tej zadevi predlagal izdajo soglasja k plačilu stroškov postopka, in sicer stroškov za finančno strokovno pomoč pri pripravi pripravljalnih vlog in za udeležbo na narokih v pravdnih zadevah stečajnega dolžnika, ki se vodijo pred okrožnim sodiščem na Ptuju in v Celju. Na poziv sodišča je predlog še dopolnil. Pojasnil je, da je v vseh pravdnih zadevah eno ključnih vprašanj obstoj insolventnosti in domnevno nedovoljeno ravnanje A. A. Zaradi manjkajoče dokumentacije, trditev A. A., ki svoje navedbe argumentira s pomočjo finančne izvedenke, in zaradi pomanjkanja visoko strokovnega znanja s strani upravitelja, se je slednjemu zdelo smotrno angažirati dr. B. B., doktorico ekonomskih znanosti in poslovnih ved s področja finančnega prestrukturiranja družb. Njeno delo je bilo po oceni upravitelja nujno potrebno v smislu dobre priprave vseh pisanj v pravdnih zadevah. Upravitelj je sodišču predložil pogodbo o medsebojnem sodelovanju ter pojasnil, da gre za enkraten strošek v višini 1.000,00 EUR + DDV.

6Sodišče prve stopnje je obrazloženemu predlogu upravitelja sledilo in izdalo izpodbijani sklep. Pritožnica odločitvi sodišča prve stopnje nasprotuje z navedbami, da upravitelj ni predložil popolnega predloga za plačilo stroškov, predlog ni bil objavljen, sodišče pa ni izvedlo dolžnega nadzora in preverilo situacije. V nadaljevanju pritožbe navaja, da so bile tožbe vložene neupravičeno, in pojasnjuje svoje videnje v zvezi z insolventnostjo družbe C., d. o. o. Meni, da je soglasje sodišča za kritje stroškov nepotrebno in namenjeno zgolj izčrpavanju stečajne mase.

7Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Predvsem ne drži, da predlog za plačilo stroškov ni bil objavljen. Oba predloga (p. d. 351 in p. d. 353), ki sta sestavni del izpodbijanega sklepa, sta bila objavljena na spletnih straneh AJPES, in sicer 6. 6. 2025.

8V tem postopku ni mogoč preizkus utemeljenosti upraviteljeve odločitve, da je sprožil ustrezne postopke, niti presoja, ali so podane predpostavke za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Za presojo utemeljenosti izdaje soglasja k plačilu stroškov postopka zadošča, da ima sodišče podatek, za kateri konkretni postopek gre in ali gre za stroške iz 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. S temi podatki je sodišče prve stopnje razpolagalo, saj je upravitelj predlagal izdajo soglasja k plačilom stroškov, katerih dejansko višino je izkazal z listinami v spisu. Pritožnica ne izpodbija navedb upravitelja, da je zaradi manjkajoče dokumentacije in trditev, ki jih toženka v pravdnih zadevah argumentira s pomočjo finančne izvedenke, bilo treba podati nasprotna stališča in jih tudi argumentirati. Upravitelj ni finančni izvedenec, v postopku izpodbijanja pravnih dejanj pa zastopa stečajnega dolžnika. V pravdnem postopku je tožena stranka angažirala izvedenko finančne stroke, ki ji pomaga, zato ni mogoče pričakovati od upravitelja, da bo z enakim znanjem, kot ga ima finančna izvedenka, lahko sam oblikoval strokovno enakovredne trditve in nasprotoval trditvam tožene stranke. Zato je tudi po zaključku višjega sodišča utemeljeno angažiral dr. B. B. Pritožnica višini dogovorjenega zneska za opravljeno delo ni nasprotovala.

9Za upničino razlago v pritožbi, da bi moralo sodišče pred izdajo soglasja k plačilom stroškov stečajnega postopka presojati (ne)utemeljenost zahtevka in potrebnost vloženih tožb, ni nobene zakonske podlage. Povedano drugače: sodišče pri odločanju o izdaji soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka ne more presojati utemeljenosti vloženih tožb, vsebinska presoja stroškov, za kakršno se zavzema pritožnica, pa bi dejansko pomenila presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka in priglašenih stroškov. To ni stvar stečajnega sodišča, pač pa pravdnega. Takšna kontrola predlaganih stroškov, za kakršno se v primeru vloženih tožb zavzema pritožnica, zakonsko ni niti predvidena niti ni mogoča, zato njenim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti.

10Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).