VSM Sklep I Cp 743/2025

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj pravilno glasi:

II. "Stroški, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v skladu s točko VI izreka sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru P 182/2023 z dne 10. 12. 2024 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 427/2025 z dne 3. 6. 2025, se odmerijo v višini 10.719,19 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

III. V preostalem delu se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo v plačilo pravdne stroške v znesku 10.861,49 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča prve stopnje.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta obe pravdni stranki.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ji sodišče neobrazloženo ni priznalo nagrade za vlogi z dne 26. 2. 2024 in 29. 4. 2024, za vlogo z dne 3. 4. 2024 pa ji je priznalo zgolj 55 točk namesto priglašenih 770 točk. Meni, da so vse vloge bile potrebne in obrazložene, saj se je v njih opredeljevala do navedb iz pripravljalnih vlog tožene stranke. Predlaga, da ji sodišče prizna za vse tri vloge še nagrado v višini 770 točk za posamezno vlogo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo stroške zgolj odmeriti, ne pa odločati o njihovem temelju, saj je o temelju stroškov že odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru P 182/2023 z dne 10. 12. 2024, ki je v stroškovnem delu bila v celoti potrjena s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 427/2025 z dne 3. 6. 2025. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da slednji ne bo predstavljal samostojnega izvršilnega naslova glede obveznosti plačila stroškov pravdnega postopka, ampak bo predstavljal odmero stroškov oziroma njihov končni izračun, saj namerava vložiti predlog za dopustitev revizije in v kolikor bo sodba razveljavljena, je edino logično, da bo odpadel tudi temelj za odmero stroškov. Nadalje se pritožuje glede višine odmerjenih stroškov. Sodišče je sicer pravilno odmerilo stroške za pisne izjave prič in jih ovrednotilo s 385 točkami, vendar pa sodišče tožeči stranki ne bi smelo priznati več točk, kot jih je slednja priglasila, saj je slednja z vlogo z dne 18. 3. 2024 uveljavljala tudi stroške za storitev predložitve posamezne pisne izjave priče in si priglasila 175 točk in povišek za zastopanje več strank v višini 17,50 točke, skupaj 192,50 točk, zato ji sodišče ne bi smelo priznati višje nagrade. Sodišče je prekoračilo zahtevek tožeče stranke in ni upoštevalo, da je slednja za opravo te storitve priglasila zgolj 192,50 točk. S tem je sodišče napačno odmerilo tudi končni znesek stroškov. Predlaga, da se višina odmere stroškov ustrezno spremeni tako, da sodišče naloži tožeči stranki, da toženi stranki povrne 142,30 EUR preveč plačanih stroškov, saj je tožena stranka stroške po izpodbijanem sklepu že plačala. Priglaša stroške pritožbenega postopka

3V odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za zavrnitev pritožbe tožeče stranke kot neutemeljene. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba tožeče stranke ni utemeljena. Pritožba tožene stranke je delno utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

K pritožbi tožeče stranke

6Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da ji sodišče prve stopnje zmotno ni priznalo 770 točk za vlogo z dne 26. 2. 2024 in 29. 4. 2024, ker naj ne bi predstavljali standarda obrazložene vloge. Nadalje tožeča stranka meni, da ji sodišče ni obrazloženo zavrnilo 770 točk za vlogo z dne 3. 4. 2024 ter ji priznalo zgolj 55 točk.

7Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožeča stranka v obdobju od 1. 1. 2024 do dne 1. 6. 2024 v spis vložila štiri pripravljalne vloge. Gre za obsežne vloge tožeče stranke. Vloga z dne 26. 2. 2024 predstavlja njeno tretjo vlogo in vloga z dne 29. 4. 2024 šesto pripravljalno vlogo, v katerih se sama sklicuje na že prej podane navedbe glede sodbe Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS glede tolmačenja pojasnilne dolžnosti. Pri tem pa je tožeča stranka že v prvi pripravljalni vlogi navedla večino dejstev, katere v tretji oziroma šesti pripravljalni vlogi ponovno ponavlja. Zgolj dejstvo, da je tožeča stranka v tretji pripravljalni vlogi ugovarjala dokaznemu predlogu z izvedencem finančne stroke, pa še sami vlogi ne daje značaja pripravljalne vloge, kateri bi sodišče prve stopnje lahko priznalo nagrado. Tudi dejstvo, da je odgovarjala na vloge tožene stranke ne zadošča, saj kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, gre za ponavljanje navedb iz predhodnih vlog. Glede vloge z dne 3. 4. 2024 sodišče druge stopnje ugotavlja, da je slednja pravilno označena kot dokazni predlog in druge vloge ter je tožeči stranki priznalo 55 točk namesto priglašenih 770 točk, saj se je s slednjo tožeča stranka opredelila zgolj glede zaslišanja predlaganih prič.

K pritožbi tožene stranke:

8Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo stroške, ki jih slednja ni zahtevala, in sicer gre za stroške, ki jih je tožeča stranka priglasila v vlogi z dne 18. 3. 2024 za pisne izjave prič. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki priznalo 385 točk, čeprav je tožeča stranka priglasila 175 točk in 17,50 točk povišanja za zastopanja več strank, skupaj torej 192,50 točk. V posledici slednjega je sodišče prve stopnje tako zmotno odmerilo tudi materialne stroške, ki znašajo 120,30 točk in ne 122,20 točk, zato je sodišče druge stopnje ponovno odmerilo stroške tožeče stranke, ki ji tako skupaj z materialnimi stroški pripada 11.147,80 točk, kar glede na vrednost odvetniške točke 0,60 EUR v času odmere, znaša 6.688,68 EUR. Tožeča stranka je upravičena še do 22 % DDV v višini 1.471,51 EUR in sodne takse v višini 2.559,00 EUR, skupaj torej do nagrade in stroškov v znesku 10.719,19 EUR.

9Pritožba nadalje pravilno opozarja, da je izrek predmetnega sklepa o stroških napačno oblikovan. O temelju stroškovne odločitve je že bilo odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 10. 12. 2024, in sicer VI. točka izreka glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške." Tako je s sedaj izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odločalo samo še o višini stroškov, ki se izdajo po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

10Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje spremenilo oz. pritožbi zavrnilo, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

11Zmotno se pritožba toženke zavzema za odločitev s katero bi sodišče druge stopnje tožeči stranki naložilo vračilo stroškov, ki jih je preplačala tožena stranka, ker je pred pravnomočnostjo o odločitvi glede višine stroškov, tožeči stranki že plačala znesek, kot ga je določilo sodišče prve stopnje.

12Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na okoliščine, ki so nastale po izdaji izpodbijanega sklepa dne 24. 6. 2025 (plačilo stroškov tožeči stranki) so neupoštevne, ker niso zajete s časovnimi mejami pravnomočnosti izpodbijane odločitve.¹

13Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, prav tako je tožena stranka uspela zgolj v neznatnem delu, zato krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi z drugim odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP).

¹ J. Zobec v Ude, Galič (ur.) Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, str. 228.