VDSS Sodba Psp 132/2025

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 22. 8. 2024 in odločbe številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 23. 2. 2024 ter da se tožniku prizna pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

2Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni sodbo, tako da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje. Ne strinja se, da pri njemu ne gre za I. kategorijo invalidnosti in da nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. V BiH je upokojen kot invalid I. kategorije in ni zmožen opravljati nobenega dela, v tem času pa je prišlo še do naknadnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Ker je v Sloveniji delal in plačeval prispevke v trajanju 6 let, 7 mesecev in 12 dni, zahteva odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Pri preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5V tem postopku je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 22. 8. 2024 in odločbe z isto številko zadeve in dosjeja z dne 23. 2. 2024, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Ta ocena je bila v sodnem postopku pred sodiščem prve stopnje z vključitvijo izvedenskega organa potrjena.

6V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali gre pri tožniku za izgubo delazmožnosti, zaradi česar ga je potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti ter morebiti priznati pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

7Neutemeljen je pritožbeni očitek o nepopolni in nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja ter posledično napačni razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti, ker ima v BiH priznano I. kategorijo invalidnosti. Sodišče je dejansko stanje tožnikove delovne zmožnosti ugotavljalo z imenovanjem izvedenskega organa, v katerem sta sodelovala specialista s področja tožnikovih zdravstvenih težav, to je specialista medicine dela, prometa in športa in ortopedije.

8Sodišče je v 11. točki obrazložitve razumljivo pojasnilo, da je na podlagi izvedovanja mogoče potrditi oceno toženca o tožnikovi preostali delazmožnosti z razvrstitvijo v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu s stvarnimi razbremenitvami v polnem delovnem času. Pri tožniku glavnino zdravstvenih težav predstavljajo degenerativne spremembe hrbtenice brez jasnih nevroloških izpadov, ki ob ustrezni gibljivosti utemeljujejo ugotovitev, da pri njemu delovna zmožnost še obstoji, vendar je zmanjšana. Tožnikova preostala delovna zmožnost pogojuje dodatne fizične razbremenitve, kot jih je opredelil toženec,¹ vendar tudi novejši izvidi² ne izkazujejo, da bi do 22. 8. 2024 prišlo do popolne izgube tožnikove delazmožnosti. Upoštevajoč dejstvo, da tožnik tudi ob dodatnem zaslišanju članov izvedenskega organa ni podal argumentiranih pripomb, ki bi sodišče prepričale v obstoj procesne situacije po določbi člena 253 ZPP, je sodišče povsem pravilno ugotovilo, da ni potrebe po dodatnem izvedovanju.

9Dokaznega zaključka sodišča o tožnikovi preostali delovni zmožnosti ne more izpodbiti pavšalno pritožbeno zatrjevanje, da je iz novih izvidov razvidno njegovo resnično slabo zdravstveno stanje in da je invalidsko upokojen v BiH. Slednja očitka sta se pojavljala kot tožbene trditve tudi pred postopkom sodišča prve stopnje, na katere je sodišče povsem prepričljivo odgovorilo v svojih dokaznih zaključkih v 11. in 12. točki obrazložitve. Kot je pritožbeno sodišče že večkrat izpostavilo, samo dejstvo invalidske upokojitve v Republiki BiH avtomatično ne predstavlja razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti tudi v Republiki Sloveniji. Pri invalidnosti gre za kombinacijo medicinskih in nemedicinskih kriterijev, zato je potrebno v vsakem primeru posebej ugotavljati izpolnjevanje pogojev po slovenskih predpisih. Nenazadnje sodišče pravilno ugotovi, da mora ostati neuspešno tudi tožnikovo sklicevanje na Sporazum o socialnem zavarovanju, sklenjen med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 10/2008), ki določa seštevanje zavarovalnih dob po zakonodaji obeh pogodbenic glede uveljavitve, ohranitve ali ponovne pridobitve pravice do dajatev in ne avtomatičnega priznanja I. kategorije invalidnosti v RS, če je bila ta priznana po predpisih Republike BiH.

10Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

¹ Brez dvigovanja in/ali prenašanja bremen nad 10 kg in brez stalnih ali ponavljajočih se prisilnih drž ledvene in vratne hrbtenice.
² Slikovna diagnostika, po izdaji dokončne odločbe toženca.