VSL Sklep I Cp 1742/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: "Sodišče naj izda začasno odredbo, ki naj velja do konca Tožbe za razdelitev skupnega premoženja po razvezi, ki bo vložena po koncu Tožbe za ugotovitev skupnega premoženja, če bo sodišče ugotovilo, da je družba A. d. o. o. skupno premoženje bivših zakoncev. Sodišče naj z začasno odredbo naloži, da se v korist upnice vpiše zastavna pravica na deležu dolžnika kot edinega družbenika v družbi A. d. o. o., v višini 50 % v korist upnice v višini 4.423,00 EUR, s tem, da se dolžniku prepove naslednje: 1) zaradi uveljavitve upničine nedenarne terjatve v višini 50 % osnovnega kapitala družbe A. d. o. o. ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upnici; 2) dolžniku se kot edinemu družbeniku v družbi A. d. o. o. in kot poslovodji v enoosebni družbi prepove, da ne sme odtuji in obremeniti poslovni delež št. 000 v deležu 100 %. Dolžniku se prepove odsvojiti odsvojiti delež v celoti ali odsvojiti del poslovnega deleža. Dolžniku se prepove sprejem kakršnega sklepa, ki se vpiše v Knjigo sklepov družbe z zgoraj navedeno vsebino; 3) dolžniku se prepove sprejem sklepa, ki bi se vpisal v Knjigo sklepov družbe, da predlaga postopek prenehanja družbe in posledično izbris družbe iz poslovnega registra; 4) dolžniku se prepove sprejeti sklep o likvidaciji družbe in prepove sprejeti sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ter vpis le-tega v Sodni register. 5) Začasna odredba se pošlje Ajpesu oziroma Sodnemu registru. 6) Sodišče naj s sklepom odloči, da mora dolžnik položiti varščino za škodo, za katero upnik izkaže, da jo bo verjetno utrpel, če bo dolžnik ravnal v nasprotju s svojo obveznostjo. Sodišče naj določi varščino v višini 4.423,00 EUR."

2Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu povzelo navedbe tožnice o trajanju zakonske zveze in kronološko predstavilo pogodbene prenose poslovnega deleža družbe A., d. o. o.,¹ kot je to zatrjevala tožnica, in pojasnilo, da na podlagi ugotovljenega kronološkega stanja družbe z verjetnostjo ugotavlja, da tožnica ni imetnica poslovnega deleža v omenjeni družbi, zato njena terjatev na ugotovitev, da družba spada v skupno premoženje pravnih strank, ni z verjetnostjo izkazana in, četudi bi bil osnovni vložek vplačan v času zakonske zveze iz skupnih sredstev pravdnih strank, je tožnica s trenutkom odsvojitve poslovnega deleža izgubila upravičenja, ki bi ji pripadala kot imetnici poslovnega deleža, zato terjatev tožnice ni izkazana na podlagi prvega odstavka 272. člena ZIZ.

Povzetek pritožbenih navedb

3Tožnica v laični pritožbi navaja,² da pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in zaradi kršitev ustavnih pravic. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4Sodišče prve stopnje je v sklepu zgolj prepisalo 272. člen ZIZ, ne da bi navedlo razloge, zaradi katerih predlog za začasno odredbo ni utemeljen.

5Dejstvo, da poslovni delež spada v skupno premoženje zakoncev, tožnici ne daje statusa družbenice. Slednjega dobi, ko se s sodbo ugotovi, da poslovni delež spada v skupno premoženje in ko se tožnica vpiše v sodni register kot (so)imetnik poslovnega deleža. Skupno premoženje zakoncev postane ipso iure v trenutku nastanka oziroma pridobitve. Skupno premoženje zakoncev je celota vseh premoženjskih pravic, ki sta jih pridobila zakonca z delom v času trajanja zakonske zveze oziroma na podlagi sredstev iz njunega skupnega premoženja. Med premoženjske pravice spadajo tudi korporacijske pravice, zato so lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. To velja v primeru, če je v sodnem registru pri družbi z omejeno odgovornostjo kot imetnik vpisan le eden od zakoncev. Skupno premoženje zakoncev nastane originarno, zato korporacijske pravice spadajo v skupno premoženje zakoncev, čeprav je v registru vpisan le eden od zakoncev.

6Sodišče je v sklepu navedlo kronološki potek lastninskega preoblikovanja poslovnega deleža družbe od enega do drugega zakonca, spregledalo pa je, da je bila tožnica od 24. 5. 2004 do 2. 4. 2010 edina družbenica družbe in da je svoj delež brezplačno prenesla na toženca, kar lahko pojmujemo tudi kot darilo zakoncu v zakonu. To pa še ne pomeni, da poslovni delež ne spada v skupno premoženje bivših zakoncev. Tožnica ne more z verjetnostjo dokazati, da le-to spada v skupno premoženje, to mora ugotoviti sodišče. Sodišče je z zavrnitvijo predloga za začasno odredbo prejudiciralo končno odločitev in bo verjetno zavrnilo tudi tožbeni zahtevek.

7Sodišče je v sklepu ugotovilo, na kakšen način se je spreminjala lastninska pravica na poslovnem deležu družbe od zakonca do zakonca, kar z zakonom ni prepovedano, ni pa se ukvarjalo, kaj je s poslovnim deležem družbe ob prenehanju zakonske zveze in ali predstavlja skupno premoženje.

8Sprejeta odločitev postavlja tožnico v nevzdržen pravni položaj. Sodišče tožnici pritrjuje, da poslovni delež lahko predstavlja skupno premoženje, po drugi strani pa ji ne priznava lastninske pravice na podlagi pravil o skupnem premoženju. Sprejeta odločitev pomeni, da bo odločitev o ugotovitvi skupnega premoženja brezpredmetna, saj obstaja velika nevarnost, da bo vrednost poslovnega deleža takrat ničelna in bo sodno varstvo tožnice izvotleno. Tožnica je zavarovanje zahtevala na podlagi 272. člena ZIZ, sodišče pa se s to pravno podlago ni ukvarjalo, zato je zmotno uporabilo materialno pravo in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

Glede utemeljenosti pritožbe

9Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

10Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

11Protispisne so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje v sklepu ni navedlo razlogov, zaradi katerih predlog za začasno odredbo ni utemeljen in da utemeljenosti predloga za začasno odredbo ni presojalo na podlagi 272. člena ZIZ.

12Glede na pritožbene navedbe tožnice, da "z verjetnostjo ne more dokazati, da poslovni delež spada v skupno premoženje, da mora to ugotoviti sodnica..." pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče v pravdnem postopku vezano na trditve - dejstva in dokaze, ki sta jih dali pravdni stranki in da je na pravdnih strankah, da dokažeta resničnost trditev teh dejstev. Zato je odločilnega pomena za uspeh v pravdi v zvezi s tožbenim zahtevkom ali predlogom za izdajo začasno odredbo, da tožnik navede odločilna dejstva, s katerimi utemeljuje svoje zahtevke/predloge in da predlaga dokaze ter se hkrati določno opredeli do relevantnih navedb nasprotne stranke.

13Na podlagi prvega odstavka 272. člena ZIZ³ mora upnik izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Ker tožnica te predpostavke ni izkazala za verjetne, sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugotavljalo predpostavk, ki so alternativno navedene v drugem odstavku 272. člena ZIZ. Iz teh razlogov se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb, da bo iz razloga, ker ni bila izdana začasna odredba, ob koncu pravdnega postopka vrednost poslovnega deleža ničelna in bo tožnica prikrajšana v svojih premoženjskih pravicah.

14Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec v trajanju zakonske zveze (dne 29. 5. 1996)⁴ ustanovil družbo A., d. o. o. skupaj s prijateljem B. B., da je 11. 4. 2000 tožnica vstopila v družbo namesto B. B., da je na podlagi notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža opr. št. SV 539/04 z dne 24. 5. 2004 toženec odsvojil tožnici celotni poslovni delež v nominalnem znesku 1.690.000,00 SIT, tako da je tožnica s svojim poslovnim deležem v družbi pridobila poslovni delež v nominalnem znesku 2.115.000,00 SIT, da iz notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža opr. št. SV 000/10 z dne 2. 4. 2010 izhaja, da je tožnica podarila tožencu celotni poslovni delež v nominalni višini 8.826,00 EUR, da je na podlagi družbene pogodbe opr. št. SV 000/2013 tožnica prevzela osnovni vložek v znesku 88,26 EUR oziroma 1 % osnovnega kapitala, da je s pogodbo o neodplačni odsvojitvi poslovnega deleža, ki je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa opr. št. 000/2017 z dne 16. 11. 2017, tožnica neodplačno na toženca prenesla svoj celotni poslovni delež v višini v višini 88,26 EUR, kar predstavlja 1 % glede na osnovni kapital družbe, da je z dnem podpisa tega notarskega zapisa tožnica izstopila iz družbe.

15Za sodišče prve stopnje ni sporno, da poslovni delež spada v skupno premoženje, če je osnovni vložek vplačan v času zakonske zveze. Predlog za začasno odredbo je zavrnilo iz razloga, ker iz kronološkega stanja družbe A., d. o. o. izhaja, da tožnica ni več imetnica poslovnega deleža v družbi, zato njena terjatev za ugotovitev, da družba A., d. o. o.⁵ spada v skupno premoženje ni verjetno izkazana.

16Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasno odredbo je pravilna iz razlogov, ker tožnica ni dala trditev, na podlagi katerih bi izhajalo, da je navkljub pogodbam o prenosu poslovnih deležev poslovni delež družbe ostal skupno premoženje,⁶ in ker so bile njene trditve v zvezi z lastništvom poslovnega deleža družbe v medsebojnem nasprotju.

17Že navedbe iz odgovora na tožbo,⁷ v katerem je toženec trdil, da poslovni delež družbe ni skupno premoženje, pri tem pa se je skliceval in povzel pogodbe z dne 2. 4. 2010, 21. 1. 2013 in 16. 11. 2017 in trdil, da sta pravdni stranki v zvezi s poslovnim deležem družbe uredili premoženjska razmerja ter zato poslovni delež družbe ni skupno premoženje, in njegov poziv sodišču prve stopnje, da opravi materialno procesno vodstvo, da bo tožnica navedla odločilna dejstva,⁸ sta terjala od tožnice, da se določno opredeli glede (ne)veljavnosti teh pogodb oziroma da pojasni razloge, zaradi katerih je navkljub sklenjenim pogodbam poslovni delež družbe ostal del skupnega premoženja, s tem, da je sodišče prve stopnje tožnico z dvema sklepoma pozvalo,⁹ da dopolni navedbe v zvezi s tožbenim zahtevkom in predlogom za izdajo začasne odredbe.¹⁰ Na ta način bi morala tožnica ravnati torej iz razloga, ker je toženec trdil, da sta pravdni stranki v pogodbah z dne 2. 4. 2010, 21. 1. 2013 in 16. 11. 2017 uredili medsebojna premoženjska razmerja, s tem, da se je tožnica vsebinsko opredelila do pogodb v postopku pred sodiščem prve stopnje (zgolj) z navedbo,¹¹ da je "dne 24. 5. 2004 s Pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža za dogovorjeno kupnino kupila od toženca 99 %¹² delež in tako postala edina družbenica družbe in da je podarila poslovni delež tožencu s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 2. 4. 2010." V pritožbi pa je navedla, da "je bila od 24. 5. 2004 do 2. 4. 2010 edina družbenica družbe in da je brezplačno prenesla delež na toženca, kar pa lahko pojmujemo tudi kot darilo zakoncu v zakonu." Če ta dejstva medsebojno povežemo, ugotovimo, da tožnica trdi, da je pridobila odplačno poslovni delež na družbi, na podlagi katerega je edina družbenica družbe, in ker je ta delež podarila tožencu, gre za za darilo, ki je bilo dano zakoncu v trajanju zakonske zveze. Te trditve so v nasprotju s trditvijo tožnice, da poslovni delež družbe predstavlja skupno premoženje. Če namreč poslovni delež na družbi predstavlja posebno premoženje tožnice, ki ga je podarila tožencu - s tem, da gre za darilo med zakoncema le tedaj, ko eden izmed njiju podari drugemu nekaj iz svojega posebnega premoženja¹³ - bi tožnica morala navesti dejstva, ki bi potrjevala, da bi bilo po splošnem prepričanju zavržno in do tožnice krivično, če bi toženec obdržal darilo¹⁴ in da je podarjeni poslovni delež presegel običajna darovanja med zakoncema, s tem, da v teh primerih ni pravilen avtomatični zaključek, da je treba darilo med razvezanima zakoncema vrniti, čim gre za večje darilo.¹⁵

18Pritožbeno sodišče ni spregledalo, da tožnica s tožbenim zahtevkom terja (drugače), da se ugotovi, da je poslovni delež družbe skupno premoženje, kar je vsebinsko utemeljevala z navedbama, da je bila družba ustanovljena v času trajanja zakonske zveze in da je bil osnovni vložek plačan z denarjem iz skupnega premoženja, vendar je ti dve navedbi izvotlila z navedbami, ki jih ni moč pravno ovrednotiti drugače kot, da poslovni delež družbe ni več skupno premoženje. Ali povedano drugače. Tožnica bi se glede na pravovarstveni zahtevek kot ga uveljavlja in glede na vsa zatrjevana dejstva morala določno opredeliti do pogodb in vsaj navesti razloge, zaradi katerih meni, da gre v konkretnem primeru pri pogodbah le za spreminjanje forme v okviru skupnega premoženja.¹⁶

19Ker tožnica iz pojasnjenih razlogov ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog tožnice za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Odločitev pritožbenega sodišča

20Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka

21Na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP se odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

¹ V nadaljevanju A., d. o. o. oziroma družba.
² Tudi pritožbeno sodišče poziva tožnico, da si zagotovi zastopanje po odvetniku (kljub temu, da je očitno, da ima tožnica oziroma oseba, ki pomaga tožnici pri sestavi vlog, nekaj pravnega znanja), ker bodo na ta način vloge tožnice preglednejše, procesno gradivo bo hitreje (brez številnih pozivov sodišča prve stopnje in toženca, da se tožnica opredeli do relevantnih dejstev) in jasneje opredeljeno, kar bo prispevalo k pospešitvi postopka in kakovosti sojenja ter ne bo prihajalo do nepotrebnih zastojev v postopku, kar je posledica številnih vlog, ki jih je v postopku pred sodiščem prve stopnje vložila tožnica.
³ Sodišče prve stopnje je 272. člen ZIZ povzelo v 6. tč. sklepa, zato pritožbeno sodišče te zakonske določbe znova ne povzema, da bi se izognilo ponavljanju.
⁴ Zakonska zveza je bila sklenjena 1. 4. 1989, razvezana pa 12. 11. 2024.
⁵ Pravilno poslovi delež v družbi, ker pravna oseba ne more biti predmet skupnega premoženja. Le poslovni delež je lahko skupno premoženje, tak tožbeni zahtevek pa je tudi dala tožnica.
⁶ Tožnica je v navedbah zgolj povzela kronološko stanje družbe A., d. o. o. glede prenosov poslovnih deležev, ni pa se vsebinsko opredelila do teh pogodb, ki so bile sklenjene v notarskem zapisu.
⁷ Stran 3 - l. št. 27.
⁸ L. št. 56.
⁹ L. št. 84-86 in 129-130.
¹⁰ Po sodni praksi je materialno procesno vodstvo v postopkih zavarovanja zelo omejeno - glej VSL 1066/2013, VSC II Cpg 249/2016 in druge.
¹¹ L. št. 95-96.
¹² Pred tem je imela poslovni delež na družbi v višini 1 %.
¹³ II Ips 29/2016.
¹⁴ Prav tam.
¹⁵ II Ips 240/2017.
¹⁶ II Ips 29/2016.