VSC Sklep Cp 183/2025

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek, ki glasi:

"Služnostna pravica peš hoje in voženj s traktorji, vključno s kmetijskimi stroji, znamenom obdelave kmetijskih in gozdnih parcel, ki v korist vsakokratnegalastnika nepremičnine parc. št. 1618/2 katastrska občina ... in nepremičnine parc. št. 1620/2 katastrska občina ..., poteka prekonepremičnin tožeče stranke, parc. št. 1600/1, 1615/2, 1603, 1615/4 in 1618/3 vse k.o. ..., ki kot odcep od asfaltne ceste ... - ... naprej po asfaltni cesti ... - ... po parc. št. 1600/1k. o. ..., nato pa se neposredno za tromejo med parcelami številka1600/1 in 1615/2 in 1603, vse k.o. ... odcepi od omenjene asfaltneceste in poteka v širini treh metrov in dolžini 80 m naprej vzdolžseverovzhodnega dela parcele številka 1615/2 k.o. ...l, zatem pa vširini treh metrov in dolžini 112 m poteka ob meji med parcelama številka 1615/4in 1615/3 obe k.o. ... vzdolž parcele št. 1615/4 k.o. ... od meje med parcelama št. 1615/4 in 1618/3, obe k.o. 1..., nadalje pa poteka v širini 2,5 m in v dolžini 48 m v loku preko parcele št. 1618/3 k.o...., tako da v zadnjih 63 m trase poteka neposredno ob meji med parcelama št. 1618/3 in 1623, obe k.o. ...l, vse do peteromeje medparcelami št. 1618/3, 1618/2, 1620/2, 1620/1 in 1623 vse k.o. ... dozačetka nepremičnin parc. št. 1618/2 in 1620/2, obe k.o, ..., se ukine.Toženima strankama se prepoveduje vsakršna nadaljnja hoja ali vožnja prekoparcel št. 1600/1, 1615/2, 1603, 1615/4 in 1618/3, vse k.o. ...Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki povrniti vse potrebne stroške tegapravdnega postopka v roku 15 dni od dneva prejema sodbe sodišča prve stopnjeod tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila,"

in v II. točki odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 2.005,96 EUR, v primeru zamude s plačilom pa tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

2Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, pri čemer naj pritožbene stroške tožeče stranke upošteva kot nadaljnje pravdne stroške, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je tožbeno trdila in dokazovala, da je, po tem ko je bila toženima strankama v letu 2019 uporaba služnostne poti prepovedana in še preden sta toženi stranki služnost pridobili s sodbo Okrajnega sodišča v Celju P 266/2020 z dne 22. 2. 2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 228/2022 z dne 22. 6. 2022, prišlo do spremenjenih okoliščin iz razloga, ker je toženima strankama dostop do njunih parcel (1620/2 in 1618/2 k.o. ...) omogočen po dovozni cesti, ki poteka po parceli št. 2080/1, 2080/3 in 2079/1, vse k.o. ..., ki so v zemljiški knjigi vknjižene kot javno dobro v lasti Občine ..., po namembnosti pa so te parcele označene kot javna občinska cestna infrastruktura. Tožeča stranka je dejstvo, da je javna cesta prevozna z vso kmetijsko mehanizacijo, dokazovala in tudi dokazala s fotografijami kmetijskih strojev, ki jih je na tej cesti uporabljal tožnik sam, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, in z izpovedbami prič A. A. in B. B., ki sta potrdila, da sta se po tej cesti vozila, da je bila cesta ponekod sicer strma in na delu, kjer je bila skala, teže prevozna, priča B. B. pa jo je kljub temu uporabljal za dostop do svojega gozda, ker druge poti ni. Toženi stranki sta trdili, da ne gre za javno lokalno cesto, temveč neprevozen kolovoz. Upoštevaje kategorizacijo parcel, po katerih cesta poteka, ne drži, da gre za kolovoz, kot sta trdili toženi stranki, niti za gozdno cesto, kot je trdil izvedenec, niti za cesto po gozdu, kot je to navedlo sodišče. Pot je javna lokalna cesta, ki jo upravlja Občina ..., ki je v času pravde izvajala tudi določena obnovitvena dela, zaradi česar se je uporabnost ceste izboljšala in je po izboljšavi bila primerna tudi za vožnjo z vso kmetijsko mehanizacijo. Tožeča stranka opozarja, da toženi stranki do konca prvega naroka za glavno obravnavo nista niti trdili niti dokazovali, katero kmetijsko mehanizacijo uporabljata za obdelavo svojih parcel. Da naj bi toženi stranki za obdelavo svojih parcel uporabljali traktor Zetor 6245, reg. št. CE ..., traktor Case III Farmall 105e, reg. st. CE ..., balirko Mascar Corsa 420L, ovijalko Metal-Fach Z237, cisterno za gnojevko Vaia MB 32, trosilec hlevskega gnoja SIP Krpan 30, nakladalko SIP Novi Pionir 25 in nakladalko Mengele, Garant 325, toženi stranki tekom postopka nista niti trdili niti izkazali, še manj pa predložili kakršenkoli dokaz. Sodišče je zaključek o neutemeljenosti zahtevka tožeče stranke o prenehanju (osvoboditvi) služnosti oprlo izključno na izvedeniško mnenje izvedenca cestno prometne stroke C. C., kateremu je sodišče kljub izostanku trditvene podlage toženih strank o tem, s kakšnimi stroji obdelujeta parceli, ki sta bili predmet postopka, oziroma kakšno kmetijsko mehanizacijo za obdelavo teh dveh parcel sploh uporabljata, postavilo vprašanje (naložilo), da opravi ogled vseh kmetijskih strojev in vse kmetijske mehanizacije toženih strank ter opravi meritve teh strojev in mehanizacije ter ob podaji mnenja glede prevoznosti ceste tudi poda oceno, ali lahko toženi stranki do svojih parcel dostopata z vsemi svojimi stroji in kmetijsko mehanizacijo. S tem ko je izvedencu postavilo vprašanje glede dejstev, ki jih toženi stranki nista niti zatrjevali, je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Namreč, če bi toženi stranki pravočasno trdili, s katerimi stroji in s kakšno mehanizacijo obdelujeta obravnavani dve parceli, bi tožeča stranka lahko te trditve preverila in se o njih pravočasno izjavila, posebej pa pri proizvajalcih pravočasno pridobila certifikate, iz katerih bi bile razvidne meritve, med drugim tudi višina osovine vsakega priključka. Tožeči stranki je bila odvzeta pravica izjave v postopku, saj je bila s tem, s kakšnimi stroji in mehanizacijo razpolagata toženi stranki, seznanjena šele s prejemom izvedeniškega mnenja dne 2. 9. 2024, tako po zaključenem prvem naroku za glavno obravnavo (21. 12. 2023). Z opisanim ravnanjem je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, saj se tožeča stranka pred naložitvijo naloge izvedencu, ni mogla opredeliti do vseh vprašanj, pomembnih za odločitev, niti braniti svoje pravice in interese iz tožbe. V tej zvezi dodatno izpostavlja, da je bil ob ogledu izvedenca na kraju prisoten tudi tožnik. Kmetijski stroji in mehanizacija so se ob ogledu nahajali na domačiji toženih strank, vendar sta toženi stranki, konkretno prvi toženec, ko je tožnik želel sodelovati in biti prisoten, ko je izvedenec izvajal izmere strojev, tožnika nagnal s svojega zemljišča in ni dovolil, da bi tožnik stopil na njihovo zemljišče in bil prisoten ob izvedbi ogleda in meritev strojev. Opisano dokazuje bistveno kršitev pravil postopka, saj tožeči stranki ni bila omogočena aktivna udeležba pri ogledu kmetijskih strojev in mehanizacije ter izvedbi meritev. Na naroku dne 5. 12. 2024 zaslišan izvedenec je ob predočitvi, da je bila tožeči stranki kršena procesna pravica sodelovanja ob ogledu, povedal, da si lahko tožeča stranka vse stroje izmeri pri pooblaščenih proizvajalcih in sploh ni potrebe, da bi bila tožeča stranka prisotna na ogledu. Tožeča stranka meni, da je kršitev očitna, saj niti ni vedela, za katere stroje in mehanizacijo se ogled opravlja, zato ni jasno, kako naj bi tožeča stranka sama opravljala poizvedbe pri proizvajalcih, in to še preden je izvedenec svoje mnenje sploh podal. Navedeno odkazuje tudi na pristranskost izvedenca pri opravi naloge, ki jo je imel. Tožeča stranka je po zaslišanju izvedenca res opravila poizvedbe pri proizvajalcih in ugotovila, da izvedenec glede meritev balirke ni podal pravilnih ugotovitev. Pri uvozniku AGROMETAL je pridobil višino klirens priključka, ki je 390 mm, kar je bistveno več od tega, kar je izmeril izvedenec (140 mm). Balirka Mascar Corsa 420L ima nameščene pnevmatike dimenzij 11.5/80 x 15, kar pomeni, da je pnevmatika široka 11,5 cm, visoka 80 cm in premera 15,3 cm. Zadnja osovina je na polovici višine pnevmatike, tako na višini 40 cm in ne drži ugotovitev izvedenca o višini 14 cm. Sicer pa tožeča stranka pritožbeno izpostavlja, da je izvedenec opravil napačno izmero celega stroja, saj navaja, da je širina priključka 230 mm, dolžina 360 mm in višina 200 mm, kar je nemogoče, ker iz predložene specifikacije izhaja drugače. Nemogoče je, da je sodišče spregledalo tako napako izvedenca, ne da bi ga samo pozivalo na dopolnitev oziroma popravek. Tožeča stranka v dokaz prilaga specifikacijo stroja balirke Mascar Corsa 420L in pojasni, da bi tak dokaz v postopku predložila pravočasno le, če bi toženi stranko pravočasno podali svoje navedbe, ki pa jih izkazano nista. Nadalje očita sodišču, da je mimo trditvene podlage toženih strank izvedencu dalo nalogo, da opravi ogled strojev in mehanizacije, za katero toženi stranki niti nista trdili, da jo imata oziroma jo uporabljata. Zato ni mogla pravočasno podati nasprotnih navedb in pravočasno predlagati dokazov, ki bi navedbe toženih strank ovrgli. Glede na ugotovitve izvedenca ob ogledu, na katerem pa ni smela prisostvovati pa tudi ni mogla preveriti pravilnost izmer; da naj izmere preveri pri proizvajalcu, pa je izvedenec tožečo stranko napotil ob svojem ustnem zaslišanju na sodišču. Pred izdajo pisnega izvedeniškega mnenja bi morala biti tožeča stranka seznanjena z rezultati meritev strojev, torej z dejstvi, ki so bila pomembna za odločitev, saj bi le na ta način tožeča stranka imela možnost izjave oziroma podaje utemeljenih pripomb na pisno izvedeniško mnenje. Tožeča stranka je predlagala postavitev novega izvedenca prometne stroke, saj je pri izvedbi dokaza s prejšnjim izvedencem prišlo do bistvene kršitve določb postopka, a je sodišče ta dokazni predlog kot neutemeljen zavrnilo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nerazčiščeno in je sodišče v posledici tega sprejelo napačno materialnopravno odločitev.

3Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Meni, da je pritožba vložena zgolj zaradi zavlačevanja, to je zaradi odložitve pravnomočnosti povsem pravilne odločitve sodišča prve stopnje, zato predlaga, da drugostopenjsko sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, tožeči stranki pa naloži, da toženi stranki povrne še pritožbene stroške v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od vročitve sodbe dalje do plačila.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 4. 2024 za izvedenca za promet določilo C. C. (v nadaljevanju: izvedenec) ter mu naložilo, da pregleda posredovano gradivo iz spisa, opravi ogled traktorjev in kmetijske mehanizacije tožene stranke ter ogled javne lokalne ceste oz. poti, ki poteka po parc. št. 2080/1, 2080/3 in 2079/1 vse k.o. ... (po gozdu), na katerega je dolžan povabiti obe pravdni stranki po pooblaščencih, nato pa poda izvid in mnenje, v katerem naj odgovori na v sklepu postavljena vprašanja, med drugimi naj pregleda in opiše (po potrebi tudi izmeri) traktorje in kmetijske stroje, ki jih posedujeta toženi stranki in ki jih uporabljata za namene obdelave njunih kmetijskih in gozdnih zemljišč na parc. št. 1618/2 in 1620/2 k.o. ... Glede na tako določeno nalogo, izvedencu ni bila naložena zgolj oprava informativnega ogleda, kot meni tožena stranka v odgovoru na pritožbo, pač pa je moral tudi ugotoviti število in vrsto traktorjev in kmetijskih strojev ter opraviti (po potrebi) tudi izmere le-teh, kar je predstavljalo odločilno vsebinsko podlago za nastanek izvedenskega mnenja.

6Izvedenec je, kot je navedel v izvedenskem mnenju, na naslovu tožencev (...) opravil pregled in izmero vse mehanizacije, ki jo tožena stranka uporablja za namene obdelave kmetijskih in gozdnih zemljišč na navedenih dveh parcelah. Navedel je, da tožena stranka uporablja 2 kmetijska traktorja in 6 priključkov, ki jih omenjena traktorja lahko vlečeta za seboj. Izmeril je, kot je navedel, vso mehanizacijo tožene stranke z navedbo dolžine, širine, višine in najmanjše oddaljenosti od tal (klirens) vsakega stroja oziroma priključka.

7Pravdna stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (prvi odstavek 286.b člena ZPP). Tožeča stranka v pripombah na izvedensko mnenje (vloga z dne 17. 9. 2024) ni uveljavljala bistvene kršitve določb pravdnega postopka, da je sodišče, s tem ko je izvedencu postavilo vprašanje glede dejstev, ki jih toženi stranki nista zatrjevali, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Prvič to kršitev uveljavlja v pritožbi, pri čemer pa niti ne navede, da te kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, zato se kršitev ne upošteva.

8Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je podana bistvena kršitev pravil postopka, saj tožeči stranki ni bila omogočena aktivna udeležba pri ogledu kmetijskih strojev in mehanizacije ter izvedbi meritev.

9Pravica do izjavljanja (tudi: pravica do izjave, pravica do kontradiktornega postopka) je neposreden in najpomembnejši izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave Republike Slovenije. V kontradiktornem postopku mora biti vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna stališča, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku (vključno s postavljanji vprašanj pričam in izvedencem), da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o celotnem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Pravdni postopek se mora voditi ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank ter spoštovanju njihove pravice, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice. Pravica do izjave stranki zagotavlja, da jo bo sodišče obravnavalo kot aktivnega udeleženca postopka in ji omogočilo učinkovito obrambo pravic. Bistven predpogoj za uresničevanje pravice do izjave v postopku je pravica do informacije o procesnih dejanjih, o katerih se ima stranka pravico izjaviti.

10Kot je navedla tožeča stranka v pritožbi, ni dolžnost pravdnih strank, da so prisotne na ogledu; če pa so nanj vabljene, jim zagotovo gre pravica, da so navzoče pri izvedbi ogleda in še posebej pri izvedbi meritev strojev. Kadar je izvedencu naloženo (kot v obravnavanem primeru), da raziskuje dejstva in da o njih poroča (v izvidu je tako potem to, kar je izvedenec videl oziroma neposredno zaznal), je to njegovo delovanje v resnici pričevanje. Kadar to počne na naroku, je vse v redu. Če pa predmet pregleduje sam, v bistvu (kot sodnikov pomočnik) izvaja dokaz z ogledom (ali listinami). Njegov položaj se tu malo razlikuje od položaja zaprošenega sodnika. Zato je prav, da v takih primerih k ogledu oziroma pregledu predmeta povabi stranki (razen če sta se temu odpovedali) ali če je zaradi narave pregleda to neizvedljivo ali morda neprimerno. Kadar ima izvedensko mnenje odločilen pomen za odločitev sodišča in kadar delo izvedenca v bistvenem nadomesti dokazni postopek pred sodiščem, je pravica strank do izjave v postopku učinkovita le, če je strankam omogočeno, da sodelujejo pri izvedenčevih aktivnostih, ki so nujne za njegov izvid (npr. da sodelujejo pri pogovorih, ki jih vodi izvedenec, da se opredelijo do dokumentacije, ki jo namerava izvedenec uporabiti).¹

11V obravnavani zadevi gre za tak primer. Obema pravdnima strankama in ne le eni bi moralo biti omogočeno sodelovanje pri izvedenčevih aktivnostih: ogledu strojev in kmetijske mehanizacije ter pri meritvah, saj morata biti izenačeni v spoznavnih možnostih. Tožeči stranki pa to ni bilo omogočeno, s čimer ji je bilo onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravic v postopku ter možnost učinkovitega preizkusa izvedenskega mnenja. Tožeča stranka utemeljeno v zvezi z izvedenčevo izpovedbo na naroku, da bi si lahko tožeča stranka vse stroje izmerila pri pooblaščenih proizvajalcih in da ni potrebe, da bi bila prisotna na ogledu, v pritožbi navaja, da glede na to, da pred prejemom izvedenskega mnenja niti ni vedela, za katere stroje in mehanizacijo se ogled opravlja, ni jasno, kako naj bi sama opravljala poizvedbe pri proizvajalcih in to še preden je izvedenec svoje mnenje podal. Pritožbeno sodišče dodaja, da potemtakem tudi ogled in meritve strojev ne bi bili potrebni, saj bi lahko izvedenec izvedensko mnenje izdelal zgolj na podlagi podatkov o vrsti in številu strojev, ki bi jih dostavila tožena stranka, in na podlagi izmer pri pooblaščenih proizvajalcih. Kot je navedeno v izvedenskem mnenju in med strankami ni sporno, pa je izvedenec ogled in meritve opravil. In pri tem dejanju tožeča stranka ni bila prisotna, kar pomeni, da ji je bilo onemogočeno sodelovanje pri izvedenčevih aktivnostih, ki so nujne za njegov izvid.

12Ravnanje sodišča prve stopnje, ki pri izvajanju dokaza z izvedencem ni zagotovilo, da bi bila tožeča stranka prisotna na ogledu traktorjev in kmetijskih strojev in pri meritvi le-teh, predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka o izvajanju dokaza z izvedencem, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. S tem je bila kršena tudi pravica tožeče stranke do enakega varstva pravic, saj je sodišče v dokaznem postopku z izvedencem brez utemeljenih razlogov dopustilo le sodelovanje s toženo stranko, tožeči stranki pa to pravico odreklo in s tem porušilo procesno ravnotežje med strankama. Ker tožeči stranki ni bila omogočena aktivna udeležba pri ogledu kmetijskih strojev in mehanizacije in meritvah, pa je bila kršena njena pravica do izjave, zato je podana tudi bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

13Iz vseh zgoraj navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče se je odločilo za razveljavitev sodbe, ker pritožbena obravnava glede na naravo dela pritožbenega sodišča (senatno sojenje, kar pomeni, da morajo biti na narokih ves čas prisotni isti trije višji sodniki) in v obravnavanem primeru potrebno dodatno angažiranje izvedenca ter po potrebi dodatno izvajanje dokazov, ne bi bila bolj ekonomična (potrebno bi bilo več človeških in finančnih virov) in bi lahko bolj zavlekla postopek kot dopolnitev postopka pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje bo tako lahko hitreje odpravilo navedene kršitve in po potrebi še dodatno dopolnilo dokazni postopek. Izvedba pritožbene obravnave, na kateri bi bilo potrebno poleg tega, da bi moralo pritožbeno sodišče pravdnima strankama dati možnost, da se opredelijo do (novega) izvedenskega mnenja, pridobljenega zaradi odprave navedenih bistvenih kršitev, tudi ponovno izvesti vse že na prvi stopnji izvedene dokaze, med njimi tudi zaslišati pravdne stranke in tri priče, tako ne bi predstavljala ustreznega sredstva za zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ker bi glede na okoliščine primera postopek na drugi stopnji verjetno trajal dlje, kakor če bi ga zgolj dopolnilo sodišče prve stopnje. S tem tudi ne bo nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, kot npr. pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Dodaten razlog za to, da pritožbeno sodišče kršitev ne bo odpravljalo samo, pa predstavlja tudi možnost, da bo moralo sodišče v primeru, da prvi toženec tudi ob ponovni izvedbi dokaza z izvedencem - ogledu traktorjev in kmetijskih strojev in izmerah (kar bo moralo sodišče prve stopnje naložiti izvedencu zaradi odprave navedenih kršitev), če se bo to izvajalo na nepremičninah tožene stranke, ne bo pustil tožniku stopiti na zemljišče tožene stranke, postopati skladno z določbo tretjega odstavka 252. člena ZPP (glede na vse okoliščine presoditi, kakšen pomen ima to, da stranka ovira izvedenca pri njegovem delu). Slednjo presojo namreč lahko opravi le sodišče prve stopnje, saj se sicer v primeru, da bi jo opravilo pritožbeno sodišče, pravdni stranki prikrajša za pravico do pritožbenega preizkusa opravljene presoje.

14Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ Primerjaj Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, dr. Lojze Ude et. al. , komentar v 4. točki pri 252. členu ZPP, str. 493 in 494.