VSC Sodba II Cpg 40/2025

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po prejemu te sodbe povrniti toženi stranki 1.224,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po vročitvi te sodbe dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka plačati 25.521,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da mora povrniti toženi stranki 1.744,20 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da med strankama ni sporno, da sta sklenili pogodbo na podlagi ponudbe. Med strankama je sporno povišanje cen od ponudbe 3. 3. 2021 do dneva sklenitve pogodbe 9. 6. 2021. V konkretnem primeru je bila v zadnjem odstavku 9. člena pogodbe ″fiksna‶ cena na enoto. Pravna teorija stoji na stališču, da se upošteva obdobje od sklenitve pogodbe naprej za izračun povečane cene kadar ni s pogodbo drugače dogovorjeno, kar je razumljivo, saj lahko pogodbenika tudi obdobje in ne samo odstotkov določita drugače, kot določa zakon ter se s pogodbo dogovorita, da ima izvajalec pravico do spremembe cene, če pride do povišanja cen na trgu po oddaji ponudbe. Takšnega dogovora med strankama pogodba ne vsebuje.

2Zoper to sodbo sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi navaja, da se je sodišče oprlo zgolj na 656. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), povsem pa je prezrlo določbe pogodbe ter splošnih pogojev pogodbe, na katere se je sklicevala in predstavljajo materialno pravo, kljub temu, da je v sodbi zapisalo, da se upošteva drugačno obdobje za povišanje cen, kadar je s pogodbo drugače dogovorjeno. Tožeča stranka je večkrat poudarila, da je bil med strankama dogovorjen osnovni datum, ki ga določajo splošni pogoji pogodbe Fidic, rdeča knjiga 1999 v podčlenu 1.1.3.1. Na podlagi 17. člena pogodbe so bili sestavni del tudi splošni pogoji pogodbe Fidic, rdeča knjiga 1999. Osnovni datum je določen kot 28 dni pred končnim rokom za predložitev ponudbe. Tožeča stranka je tudi pojasnila kakšen je pomen osnovnega datuma in izhaja iz priročnika za uporabo rdeče in rumene knjige Fidic, avtorice Maje Koršič Potočnik. Naročnik, tožena stranka, je s posebnimi pogoji pogodbe spremenil podčlen 13.8 Fidic na način, da ga je črtal, s čimer je črtal zgolj način izračuna spremembe pogodbenih cen, kot ga določa podčlen Fidic, to je revalorizacija za uporabo formule. Naročnik s spremembo tega podčlena ni spremenil datuma, od katerega se računa sprememba cene, temveč zgolj način izračuna teh podražitev ter je hkrati spremenil porazdelitev tveganja na način, da gre za do 10 % podražitev v breme izvajalca. Osnovni datum ostaja nespremenjen in se kljub temu uporablja za obravnavo vseh vprašanj v zvezi s pogodbo, tudi za spremembo cene. V konkretni zadevi je bilo s pogodbo še dogovorjeno, da je cena določena na podlagi ponudbe izvajalca številka št. 264/2021 z dne 3. 3. 2021 in od tega dne dalje tožeča stranka zahteva priznanje podražitev, saj je bilo s pogodbo dogovorjeno, da je cena dogovorjena na 3. 3. 2021 in ne na dan podpisa pogodbe, kar pomeni, da se sprememba cen računa od datuma ponudbe dalje. V primeru dvoma o vsebini prvega odstavka 2. člena pogodbe se ta tolmači v korist tožeče stranke, saj ni imela vpliva na vsebino pogodbe kot določa 83. člen OZ.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da so neutemeljene pritožbene navedbe, da sta se stranki dogovorili za drugačno obdobje kot to določa 656. člen OZ oziroma da sta se dogovorili za obdobje od osnovnega datuma po pravilih Fidic. To iz pogodbe ne izhaja, saj ni bilo izrecno dogovorjeno pa bi glede na pomembnost take določbe moralo biti. Določilo 1.1.3.1 Fidic ne določa ničesar glede spremembe cen in za predmetno pravno vprašanje ni uporabljivo. Naročnik je s tem, ko je s posebnimi pogoji pogodb črtal podčlen 13.8 Fidic, to storil z namenom, saj je bila pogodbeno dogovorjena fiksnost cen in neupravičenost do podražitev. Tožeča stranka nima prav, da je tožena stranka s črtanjem podčlena 13.8 Fidic zgolj spremenila način izračuna spremembe cen, kot ga določa navedeni podčlen. S pogodbo je bila dogovorjena klavzula fiksnosti cen, iz česar izhaja, da ni bila dogovorjena valorizacija ampak, da so cene nespremenljive. Ker je bilo dogovorjeno, da so cene fiksne in se ne spreminjajo, ni mogel biti določen drugačen način spremembe cen kot ga določa podčlen 13.8 Fidic. Tožeča stranka brez kakršnekoli pravne podlage širi pomen osnovnega datuma na področja, pri katerih nima pomena.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo določena pravno pomembna in nesporna dejstva: da sta stranki 9. 6. 2021 sklenili gradbeno pogodbo na podlagi ponudbe tožeče stranke z dne 3. 3. 2021, da je bila v zadnjem odstavku 9. člena pogodbe določena fiksna cena na enoto in da je od oddaje ponudbe do podpisa pogodbe (3 meseci) prišlo do povišanja cen, kar tožeča stranka uveljavlja s tožbo (1., 5., 8. in 9. točka obrazložitve). V pritožbi sicer utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo nekatere določbe pogodbe in posebnih ter splošnih pogojev pogodbe Fidic, na katere se je sklicevala (enako tožena stranka) in predstavljajo materialno pravo. Do posameznih trditev strank se sodišče prve stopnje ni opredelilo, ni podalo svoje razlage pogodbe in njenih sestavnih delov, s čimer je zagrešilo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršilo pravico do izjave. Vendar je to opustitev v konkretnem primeru pritožbeno sodišče lahko samo odpravilo. Izpodbijana odločitev je temeljila samo na listinah, na katere sta se sklicevali stranki. Zavrnitvi dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje priče (svojega člana uprave za komercialo) in za imenovanje izvedenca gradbene stroke (12. točka obrazložitve) pritožnica ne nasprotuje. Glede razlage pogodb sta se stranki izjavili v njunih pripravljalnih vlogah pred sodiščem prve stopnje (3. točka obrazložitve sodbe), kar pritožbeno ni sporno. V teh okoliščinah je sodišče druge stopnje lahko odpravilo bistveno kršitev določb postopka tako, da je presodilo listine, glede katerih so imele stranke možnost obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje (tretja alineja 358. člena ZPP).

6Sodišče prve stopnje je zastavilo pravilno teoretično izhodišče za odločanje o zadevi, da se za izračun povečane cene glede na 656. člen OZ upošteva obdobje od sklenitve pogodbe naprej, ne glede na to pa se lahko pogodbenika dogovorita (glede na načelo dispozitivnosti), da ima izvajalec pravico do spremembe cene, če pride do povišanja cen na trgu po oddaji ponudbe (10. točka obrazložitve sodbe). Se pravi časovno že prej kot določa 656. člen OZ. Tožeča stranka v osrednjem delu pritožbe neutemeljeno podaja svojo razlago sklenjene gradbene pogodbe in sestavnih delov. Drži, da so na podlagi 17. člena pogodbe njen sestavni del splošni pogoji pogodbe Fidic, rdeča knjiga 1999 (priloga A3). Drži tudi, da točka 1.1.3.1 splošnih pogojev pogodb Fidic določa, da osnovni datum pomeni datum 28 dni pred končnim rokom za predložitev ponudbe (priloga A7). Vendar neutemeljeno razlaga to določilo v povezavi s teoretičnim stališčem v priročniku za uporabo rdeče in rumene knjige Fidic Maje Koršič Potočnik, da to dvoje dokazuje pogodbeni dogovor, da ima tožeča stranka pravico do povišanja cen od ponudbe dalje. Prav tako drži, da je v prvem odstavku 2. člena pogodbe določeno, da je vrednost del iz 1. člena te pogodbe določena na osnovi ponudbe izvajalca z dne 3. 3. 2021 v potrjeni in sprejeti ponudbeni vrednosti, vendar tudi to ne dokazuje drugačnega dogovora strank glede na 656. člen OZ. Enako velja za 1. člen pogodbe, da je ponudba izvajalca (tožeče stranke) sestavni del pogodbe.

7Tožeča stranka neutemeljeno razlaga, da je tožena stranka s posebnimi pogoji pogodbe Fidic spremenila podčlen 13.8. na način, da je črtal zgolj način izračuna spremembe pogodbenih cen, kot ga določa navedeni podčlen Fidic in da ni spremenil datuma, od katerega se računa sprememba cene. Utemeljena je nasprotna navedba tožene stranke v odgovoru na pritožbo, da je s posebnimi pogoji pogodb Fidic v celoti črtan podčlen 13.8 Fidic z naslovom prilagoditve zaradi spremembe stroškov. Ni dvoma, da črtanje celotnega sklopa pogojev Fidic glede prilagoditve zaradi spremembe stroškov pomeni izključitev določila, ki pravi, če ta podčlen velja, je treba zneske za plačilo izvajalcu prilagoditi za vsa zvišanja in znižanja stroškov dela, blaga in ostalih vloženih sredstev v zvezi z dodajanjem ali odbijanjem zneskov, določenih po formuli, navedeni v tem podčlenu, da se za sprejeti pogodbeni znesek šteje, da vključuje zneske za pokritje nepredvidenih izdatkov ostalih zvišanj ali znižanj stroškov do obsega, do katerega popolna izravnava nekega zvišanja ali znižanja stroškov ni pokrita z določbami o tem ali ostalih členih. Poleg svoje razlage pogodbe in sestavnih delov tožeča stranka še navaja, da je za tovrstne ponudbe izven postopka javnega naročila v relevantnem obdobju, ko so cene močno nihale, ponudila veljavnost ponudbe cca 8 dni, česar tožena stranka ni utemeljeno prerekala in da se to dejstvo šteje za priznano. Navedba ni pravno pomembna, ker se ne nanaša na konkretno gradbeno pogodbo, katere sestavni del je ponudba tožeče stranke, podana v postopku javnega naročanja. Določila pogodbe in sestavnih delov so jasna, v njih ni vtoževane pravice, zato ni utemeljena pritožbena uporaba 83. člena OZ.

8Glede na že ugotovljeno in zgoraj pojasnjeno, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pogodba s sestavnimi deli ne vsebuje dogovora, da bi bila tožeča stranka upravičena do povišanja cen od ponudbe do podpisa pogodbe (10. točka obrazložitve sodbe). Pravilno je zavrnilo tožbeni zahtevek na podlagi 656. člena OZ.

9V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožba ni utemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

10Tožeča stranka ni uspela s pritožbo, stroški tožene stranke za odgovor so bili potrebni za pravdo po petem odstavku 155. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je priznalo nagrado za odgovor na pritožbo 750 točk po 1. točki tar. št. 22 Odvetniške tarife, izdatke za stranko 2 %. Ni priznalo nagrade za seznanitev stranke, ker je zajeta v nagradi za odgovor na pritožbo. Skupaj stroški znašajo 1.224,00 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006.