VSC Sklep EPVDp 48/2025

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčevo pritožbo.

2Zoper sklep se pritožuje storilec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1), smiselno pa predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo v posledici zaključka, da je v predmetni zadevi storilec po zagovorniku A. A. vložil pritožbo zoper sklep z dne 9. 12. 2024, s katerim se mu je izrekla prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju RS za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje dne 9. 10. 2024, za dobo enega leta. A. A. je, kot odvetnik na Hrvaškem, skupaj s pritožbo predložil pooblastilo za zastopanje storilca, ni pa navajal niti predložil dokazila o tem, da bi bil vpisan v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije ali da bi v Sloveniji opravljal odvetniške storitve v sodelovanju z odvetnikom, ki ima v Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom "odvetnik", kar bi bil dolžan storiti, tj. skladno z 34.d in 34.c členom Zakona o odvetništvu (ZOdv). Zato ga je sodišče pozvalo z dopisom z dne 10. 1. 2025, da v roku 8 dni od prejema poziva bodisi predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje odvetniškega poklica na ozemlju Republike Slovenije, bodisi v istem roku predloži s strani storilca lastnoročno podpisano pritožbo, saj bo v nasprotnem primeru njegova pritožba zavržena kot nedovoljena. Poziv je bil odvetniku A. A. in storilcu vročen osebno, in sicer odvetniku dne 27. 1. 2025 ter storilcu dne 15. 1. 2025. V danem roku ne zagovornik ne storilec nista predložila dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje odvetniškega poklica na ozemlju Republike Slovenije niti s strani storilca lastnoročno podpisane pritožbe z dne 23. 12. 2024, zato je sledil sklep o zavrženju pritožbe.

5Zoper sklep o zavrženju je zagovornik vložil pritožbo dne 23. 5. 2025, priloga katere je tudi potrdilo o vpisu v hrvaško odvetniško zbornico, posnetek zaslona iz odvetniškega imenika in pisna pritožba storilca. Ker pritožba ponovno ni bila dovoljena, saj je ni vložila upravičena oseba (zagovornik še vedno ni predložil ustreznih dokazil, same pritožbe z dne 23. 5. 2025 pa tudi ni podpisal storilec), je pritožbeno sodišče vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da pozove vložnika vloge, naj pritožbo z dne 23. 5. 2025 zoper sklep o zavrženju pritožbe z dne 12. 5. 2025 podpiše lastnoročno še storilec.

6Tako podpisana pritožba s strani storilca pa ni utemeljena. Nobenega dvoma namreč ni, da niti zagovornik niti storilec v roku, ki jima ga je postavilo sodišče, nista predložila ustreznega dokazila o tem, da bi bil odvetnik A. A. vpisan v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije ali da bi v Sloveniji opravljal odvetniške storitve v sodelovanju z odvetnikom, ki ima v Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom "odvetnik", zato je prvo sodišče pritožbo pravilno zavrglo (kot nedovoljeno). Tudi k sedaj obravnavani pritožbi priloženo dokazilo, da je vpisan v hrvaški imenik odvetnikov, namreč ni ustrezna podlaga za zastopanje storilca v tem postopku pred slovenskim sodiščem. Pogoji za to so podrobneje določeni v III.A poglavju ZOdv. Vpis v imenik odvetnikov zakon zahteva v primeru, če želi odvetnik iz druge države članice Evropske unije v Republiki Sloveniji opravljati odvetniški poklic. Odvetnik iz druge države članice, ki ni vpisan v imenik odvetnikov, sme v skladu z določbo 34.d člena ZOdv v Republiki Sloveniji opravljati odvetniške storitve, ki sodijo v okvir odvetniškega poklica, ob pogoju iz drugega odstavka 34.c člena ZOdv, tj. da mora sodelovati z odvetnikom, ki ima v Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom "odvetnik". Poleg tega mora v skladu z določbama drugega in tretjega odstavka 34.d člena ZOdv odvetnik, ki namerava opravljati posamezne storitve na območju Republike Slovenije, o tem pisno obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije ter ji predložiti dokazilo o usposobljenosti za opravljanje odvetniškega poklica in dokazilo o zavarovanju poklicne odgovornosti v matični državi, v obvestilu pa navesti tudi naslov oziroma določiti pooblaščenca za vročitve v Republiki Sloveniji. Odvetniška zbornica Slovenije odvetniku izda potrdilo o priglasitvi opravljanja storitev, ki ga je tuj odvetnik dolžan predložiti na zahtevo pristojnih organov. Ker zagovornik tega ni storil oziroma dokazil ni predložil, ni upravičen zastopati storilca pred slovenskim sodiščem.

7Priloga B4 pritožbe je tudi storilčeva pritožba, v kateri obžaluje storitev prekrška, poudarja, da se zaveda škodljivosti svojega ravnanja in zagotavlja, da podobnega prekrška ne bo več ponovil, ter da je prekršek storil zaradi svoje mladosti in nezrelosti ter prosi za "omilitev kazni". Navedbe, podane v tej smeri, pa zoper izpodbijani sklep, s katerim se je pritožba zavrgla, ne morejo biti utemeljene, saj v ničemer ne vplivajo na pravilnost prvostopenjske odločitve in se sploh ne soočijo s ključnimi procesnopravnimi dejstvi, zaradi katerih je bila pritožba kot nedovoljena zavržena.

8Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9Ker je bil storilec s sklepom sodišča prve stopnje EPVD 1101/2024 z dne 9. 12. 2024 oproščen plačila sodnih taks, mu tudi v zvezi s predmetnim pritožbenim postopkom obveznost plačila sodne takse ni nastala.