VSL Sodba II Cp 1490/2024

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodbe poravnati na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 0110 0637 0421 877, sklic: 00800370..., koda namena: GOVT, namen: vračilo po odločbi Bpp ..., stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka.

1Tožnica (gospodarska družba) trdi, da je toženki (fizični osebi) nakazala na njen bančni račun v Avstriji znesek 6.000 EUR, ker se je toženka zavezala, da bo poskrbela, da bo prodajalec A. s.r.o. ¹ (v nadaljevanju A.) tožnici dostavil bakreni material v Berlin. Ker do dostave ni prišlo, s tožbo od toženke zahteva vrnitev 6.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 11. 2021 dalje.

2Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo in tožnici naložilo, da toženki povrne pravdne stroške. Utemeljilo je, da tožnica ni izkazala, da je zatrjevani dogovor sklenila s toženko. Slednja je namreč zatrjevala, da je dogovor sklenila kot direktorica A.

3V pravočasni pritožbi tožnica uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Izpostavlja, da je bila prodajna pogodba sklenjena z A., toženka pa se je zavezala dostaviti po kvaliteti in količini ustrezen material. A. tožnica ni zaupala in je zato sklenila poseben ustni dogovor o vrnitvi avansa s toženko. Prejeti denar je toženka nakazala na račun, ki ga je imelo predstavništvo ruskega podjetja B. v Avstriji. Kakšnega potrdila banke o tem nakazilu ni predložila. Če bi šlo za obveznost A., bi toženka nakazala denar A., ne pa direktno ruskemu podjetju. Zapis na predračunu z dne 19. 11. 2021 "če kakovost bakrene žice za kupca ne bo ustrezna, se avans vrne", ki ga je napisala toženka, kaže na pasivno legitimacijo toženke. Toženka je izstavila predračun, čeprav je vedela, da blaga brez garancije ne bo mogoče dobaviti. Ni predložila kakšne dokumentacije, da je bilo blago poslano v Berlin. Zapisa toženkine osebne zaveze ni, ker je C. C. zaupal ustnemu dogovoru s toženko. Iz korespondence med njim in toženko izhaja, da bo depozit sama vrnila. Prvostopno sodišče se ni opredelilo do vsebine toženkinih sporočil (da so ji račun v Avstriji zaprli, da je bil denar poslan na nizozemsko firmo, da naj malo potrpi, da ji dajo nov davčni račun; da če bi imela denar pri sebi, da bi ga takoj vrnila; da je v bolnici, ker je imela prometno nesrečo; da je imela hudo nesrečo in da ima kontrolo; da bo denar vrnil ruski dobavitelj, kateremu ga je poslala). Ni mogoče sprejeti stališča, da je toženka ta sporočila pisala v imenu A., ker se ta v sporočilih nikjer ne omenja. Sodišče nima razlogov, zakaj je izpovedba C. C. o obstoju ustnega dogovora s toženko neprepričljiva. Na izpovedbo priče D. D., da je toženka ponavadi v razmerja vstopala kot zastopnica A., pripominja, da so možne izjeme ter da se je C. C. včasih že dogovoril, da se avans nakaže fizični osebi, pa ni bilo problemov.

4Toženka v odgovoru na pritožbo v bistvenem poudarja, da se vsa dokumentacija nanaša na A., da je toženka komunicirala s tožnico kot zastopnica A. ter da pritožba spregleda, da je C. C. izpovedal, da je bil seznanjen s tem, da posluje z družbo A. Predlaga zavrnitev in priglaša stroške.

5Pritožba ni utemeljena.

6Odsotnost razlogov je neutemeljeno očitana, ker je sodišče prve stopnje pod 16. in 20. točko obrazložitve pojasnilo, da sta izpovedbi toženke in priče D. D. ob listinskih dokazih prepričljivejši kot protislovna izpovedba C. C. Ker ti razlogi omogočajo polemiziranje, pritožbenemu sodišču pa kontrolo, postopkovni očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP² ni utemeljen.

7Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Tožnica svoje teze, da toženkino izmikanje kaže na njeno osebno zavezo, s kakšnim dokazom ni podkrepila, čeprav je toženka oporekala, da je komunikacijo s tožnico izvajala zgolj v imenu A. (prim. 212. člen ZPP). Dokazno nepodprte prerekane trditve so očitno neutemeljene. Zato se sodišču prve stopnje do njih ni bilo potrebno opredeljevati. Tako ni podana niti kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8Pritožbeno niso izpodbijana naslednja odločilna dejstva:

- da je tožnica sklenila kupoprodajno pogodbo za nakup bakrene žice z A.;

- da je A. tožnici izstavila 19. 11. 2021 predračun št. 1911JR za avans za bakreno žico, na katerem je pripisano "Če kakovost bakrene žice za kupca ne bo ustrezna, se avans vrne.";

- da je tožnica na dne 24. 11. 2021 na toženkin bančni račun, odprt pri avstrijski banki, nakazala znesek 6.000 EUR s pripisom "A." ter namenom uporabe "Depozit/proforma račun št. 1911 JR";

- da bakrena žica tožnici ni bila dostavljena;

- da znesek 6.000 EUR tožnici ni bil vrnjen.

9S pritožbenimi argumenti tožnica zaključka prvega sodišča o nedokazanosti obstoja ustnega dogovora med njo in toženko ne more omajati. Tekom postopka od toženke namreč ni zahtevala predložitve dokazil glede nakazila denarja ruskemu dobavitelju ter pošiljanja blaga v Berlin. Tudi glede svojih navedb, da se je toženka osebno, in ne A., v sporočilih izmikala vračilu³, ni podala kakšnih dokaznih predlogov (npr. da se zaprtje računa v Avstriji nanaša na njen osebni račun, ali pa glede pošiljanja denarja na Nizozemsko ter pridobitve nove davčne številke). Dejstvo, da je toženka (ne pa A.) nakazala denar ruskemu podjetju, s katerim naj bi se A. dogovorila za dostavo bakrene žice, samo po sebi ne more kazati na osebno zavezo toženke, ker je tudi izpolnitev zaveze A. do ruskega podjetja s strani tretje osebe veljavna. Zakaj in kako naj bi sporni ustni dogovor dokazovala okoliščina, da je A. izdala predračun navkljub zavedanju, da blago brez bančne garancije ne bo dobavljeno, pa pritožba niti ne pojasni.

10Dokazno breme o resničnosti trditve o ustnem dogovoru, da avans vrne toženka, če blago ustrezne kvalitete ne bo dostavljeno, nosi tožnica. Glede na to, da sta si bili dejansko nasproti le izpovedbi pravdnih strank⁴, je sodišče prve stopnje v povezavi s predloženo listinsko dokumentacijo pravilno presodilo, da je tožnica ponudila prešibke dokaze. Potrdilo o plačilu avansa na toženkin račun napram predračunu, iz katerega izhaja, da se je za vračilo avansa v primeru neustrezne kakovosti bakrene žice zavezala A., ki je s tožnico sklenila prodajno pogodbo za bakreno žico, ne more nad nivojem ustreznega dokaznega standarda dokazovati, da se je avans v primeru, če blago ustrezne kvalitete in količine ne bi bilo dostavljeno, na podlagi ustnega dogovora zavezala vrniti toženka. Zavrnitev tožbenega zahtevka, ki jo je narekovalo pomanjkanje toženkine pasivne legitimacije, se tako izkaže za materialnopravno pravilno (9. člen OZ⁵).

11Pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Kot tako jo je bilo potrebno zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

12Tožnica s pritožbo ni uspela. Zato ni upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji z vložitvijo te pritožbe nastali. Je pa dolžna povrniti stroške, ki so nastali s tem, ko je toženko tekom pritožbenega postopka v okviru brezplačne pravne pomoči zastopal odvetnik⁶ (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, tretji odstavek 46. člena ZBPP⁷).

13Odmera stroškov na znesek 279,99 EUR, temelječa na OT⁸, je razvidna iz specificiranega stroškovnika (v spisu na list. št. 114). V primeru, da tožnica tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnila, je dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega s to sodbo, dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ in Načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 13. 12. 2006).

¹ A. s.r.o. je gospodarska družba s sedežem na Slovaškem. Kratica s.r.o. (spoločnosť s ručením obmedzeným) je okrajšava za družbo z omejeno odgovornostjo.
² Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/1999 in nasl.
³ Korespondenca preko elektronske pošte (v spisu pod prilogo A6) je potekala med elektronskima naslovoma A. A.sro@gmail.com ter C.C.@aol.com z oznako zadeve "Deposit Proforma Invoice No. 1911 JR".
⁴ Priča D. D. o spornem ustnem dogovoru ni vedel ničesar.
⁵ Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 97/07 in nasl.
⁶ Odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp ... z dne 23. 7. 2024 (v spisu na list. št. 111).
⁷ Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), Uradni list RS, št. 96/04 in nasl.
⁸ Odvetniška tarifa (OT), Uradni list RS, št. 2/15 in nasl.