VSRS Sklep I R 160/2025

Predlog se zavrne.

1Pred Okrajnim sodiščem v Radovljici je v teku pravdna zadeva zaradi motenja posesti.

2Okrajno sodišče v Radovljici je na Vrhovno sodišče poslalo predlog prvega toženca za prenos pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in odgovor tožeče stranke na predlog.

3Prvi toženec v predlogu navaja, da v predmetni zadevi obstojijo okoliščine, zaradi katerih se bo postopek lažje opravil oziroma obstajajo drugi tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Prvi toženec je namreč na podlagi odločbe Centra za socialno delo Ljubljana - Bežigrad št. 1221-138/000 z dne 3. 6. 2015 skrbnik A. A., rojene ... Prilaga tudi odločbo. Varovanka potrebuje zaradi svojega psihofizičnega stanja stalen vsakodnevni nadzor. Varovanko lahko pusti samo krajši čas, žal pa ne toliko časa, da bi se udeležil naroka v Radovljici. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče določi kot stvarno pristojno sodišče Okrajno sodišče v Ljubljani.

4Tožeča stranka je odgovorila na predlog. Poudarja, da določba prvega odstavka 57. člena ZPP glede sporov o motenju posesti predpisuje izključno krajevno pristojno sodišče po legi nepremičnin. Določba 67. člena ZPP ne omogoča Vrhovnemu sodišču spreminjanja krajevne pristojnosti glede na izključno določeno pristojnost, temveč omogoča spremembo stvarne pristojnosti sodišča, za kar pa v tem primeru ne gre. Iz predloga pa izhaja, da prvi toženec predlaga spremembo krajevne in ne stvarne pristojnosti sodišča. Torej ni pravne podlage za spremembo krajevne pristojnosti. Tudi razlogi za prenos pristojnosti niso utemeljeni. Toženec je zgolj skrbnik za poseben primer za točno določen pravdni postopek in druge postopke. Ni opredeljen kot skrbnik za fizično varovanje varovanke in je ni dolžan varovati. Iz obrazložitve odločbe o skrbništvu je razvidno, da ima varovanka tudi sorodnike, ki ji pomagajo. Iz odločbe ne izhaja, da bi varovanka ne zmogla biti samostojna v času skrbnikove odsotnosti.

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

7Vrhovno sodišče najprej pojasnjuje, da je delegacijo krajevne pristojnosti mogoče predlagati tako, če je v zakonu predpisana splošna, kot tudi, če je predpisana posebna (izbirna izključna in pomožna) krajevna pristojnost.¹ Narava postopka v motenjskih pravdah je taka, da se najlažje opravi pri sodišču, na območju katerega leži nepremičnina. Zato je v teh primerih določena izključna krajevna pristojnost tega sodišča. Zato pa morajo biti razlogi za delegacijo pristojnosti iz razloga smotrnosti tako pomembni, da pretehtajo razloge, zaradi katerih je uzakonjena izključna pristojnost.² Vendar pa prvi toženec takšnih razlogov ne izkazuje. Iz navedene odločbe centra za socialno delo izhaja, da je A. A. prvi toženec postavljen kot skrbnik za poseben primer in sicer za zastopanje v konkretnem nepravdnem postopku kot tudi v drugih - davčnih, upravnih in sodnih postopkih; dolžan je tudi prejemati priporočeno pošto, ter zastopati varovanko ZPIZ. Institut delegacije krajevne pristojnosti pa je namenjen lažji izvedbi samega sodnega postopka, torej sodno upravnemu cilju, in ne morebitnim potrebam tretjih oseb, med katere spada tudi navedena varovanka.

8Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da ni podanih razlogov za delegacijo pristojnosti. Zato je predlog zavrnilo.

¹ Primerjaj N. Betetto v "Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga (1 - 150 člen)"; Založba Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana, 2005; stran 290.
² Glej sklep VS RS I R 51/2000 z dne 4. 10. 2000.