VSL Sklep VII Kp 2682/2025
ECLI:SI:VSLJ:2025:VII.KP.2682.2025Področje: kazensko procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–10▾
Jedro povzetek sodišča
Oblika, v kateri deluje posamičen odvetnik, upoštevaje izkazan podatek o fizični osebi, ki edina po naravi stvari v vlogi zagovornika lahko varuje interese obdolženca, ter glede na to, da pritožnica tega prvostopenjskega zaključka ne napada, za odločitev o kaznovanju po členu 140 ZKP pač ni ključna.
Zagovornikova vloga ni predvidevanje možnih procesnih odločitev sodišča in (ne)odzivanje na vabila v skladu s temi predvidevanji, pač pa, da se na pravočasno izkazano vabilo odzove in pojavi pred sodiščem oziroma poda utemeljeno opravičilo svojega izostanka, sodišče pa bo odločilo, ali so podani pogoji za sojenje v nenavzočnosti katerega od udeležencev.
Izrek
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
II. Odvetnik A. A. je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1Okrajno sodišče v Kočevju je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 140. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 78. člena ZKP odvetnika A. A. kaznovalo z denarno kaznijo 500,00 EUR.
2Zoper navedeni sklep je za odvetnika A. A. vložila pritožbo Odvetniška pisarna A. A., d. o. o., iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
3Pritožba ni utemeljena.
4Sodišče druge stopnje po proučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da odvetnika A. A. kaznuje z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR, pravilna in zakonita.
5Kot izhaja iz podatkov spisa, je obdolženega B. B. v kazenski zadevi zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 pred Okrajnim sodiščem v Kočevju kot zagovornik zastopal odvetnik A. A. iz Odvetniške pisarne A. A., d. o. o., s katerim je sodišče prve stopnje v teku kazenskega postopka tudi usklajevalo termine za glavno obravnavo, in to tako za narok, razpisan za dne 25. 4. 2025, kot tudi za narok, razpisan za dne 19. 5. 2025; sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da odvetnik A. A. kot zagovornik obdolženega B. B. ni pristopil na nobenega od razpisanih terminov, čeprav je vabili pravočasno prejel, in svojih izostankov tudi ni opravičil. Ob dejstvu, da je v navedeni zadevi grozilo zastaranje kazenskega pregona1, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključilo, da tako postopanje odvetnika A. A. kot zagovornika obdolženega B. B. predstavlja ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje kazenskega postopka.
6Zaključke sodišče prve stopnje izpodbija pritožnica s sklicevanjem na pravnoorganizacijsko obliko, v kateri deluje odvetnik A. A., vendar neupravičeno. Drži sicer, da se pooblastilo B. B. v prilogi B1 nanaša na odvetniško pisarno, kar pa samo po sebi na pravilnost prvostopenjske ugotovitve, da je odvetnik A. A. v celotnem kazenskem postopku nastopal kot edini zagovornik obdolženca in v tem svojstvu tudi usklajeval termine za razpis narokov glavne obravnave s sodiščem, ne more vplivati. Oblika, v kateri deluje posamičen odvetnik, upoštevaje izkazan podatek o fizični osebi, ki edina po naravi stvari v vlogi zagovornika lahko varuje interese obdolženca, ter glede na to, da pritožnica tega prvostopenjskega zaključka ne napada, za odločitev o kaznovanju po členu 140 ZKP pač ni ključna.
7Sodišče druge stopnje zavrača pritožbeno razlogovanje, da obramba obdolženega v navedenem postopku ni bila obvezna, zaradi česar bi sodišče prve stopnje naroka lahko izpeljalo brez prisotnosti zagovornika. Pritožnik spregleda, da je sodišče prve stopnje tudi v primeru, ko ni podana procesna situacija, ki terja obvezno obrambo obdolženca, zavezano upoštevati procesne kavtele obdolžene osebe iz člena 29 Ustave RS, med temi pa je tudi zagotovilo, da se, po lastni izbiri, brani s strokovno pomočjo zagovornika; glede na pooblastilo, katerega je B. B. podpisal v prilogi B1, se izkazuje kot očitno, da je bila njegova izbira obramba z zagovornikom, kar je sodišče prve stopnje bilo dolžno upoštevati.
8Zmotno je procesnopravno stališče pritožnice, da je izbiri zagovornika prepuščena odločitev, ali se bo na posredovano vabilo odzval ali ne. Gospodar postopka je sodišče, zagovornik pa nastopa le za eno od strank, zato zanj velja obveznost, da se na vabilo odzove2. Brezpredmetne so zato pritožbene navedbe, da je bil pred navedenimi datumi glavne obravnave zagovornik v stiku z obdolženim, le-ta pa mu je povedal, da vabil ni prejel in se razpisanih narokov tudi ne namerava udeležiti. Zagovornikova vloga ni predvidevanje možnih procesnih odločitev sodišča in (ne)odzivanje na vabila v skladu s temi predvidevanji, pač pa, da se na pravočasno izkazano vabilo odzove in pojavi pred sodiščem oziroma poda utemeljeno opravičilo svojega izostanka, sodišče pa bo odločilo, ali so podani pogoji za sojenje v nenavzočnosti katerega od udeležencev.
9Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče druge stopnje pa pri presoji izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek člena 402 ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
10Izrek o stroških je posledica Zakona o sodnih taksah (Ur. list RS št. 37/08, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZST-1) in Tarifne številke 74013; sodišče druge stopnje je odvetniku A. A., ker pritožnica s svojo pritožbo ni uspela, naložilo v plačilo 30,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.
1 Kazenski pregon naj bi celo že zastaral dne 21. 8. 2025, kot izhaja iz uradnega zaznamka na list. št. 216 in predložitvenega poročila v zadevi II K 2682/2025-121, z dne 21. 8. 2025.
2 "Si in ius vocat ito" je že načelo rimskega prava, ki kljub razvoju postopkovnega prava še ni bilo preseženo; je namreč izraz spoštovanja sodišča kot predpostavke za njegovo učinkovitost.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 28. 11. 2025Nazaj na vrh ↑