VSC Sklep II Ip 181/2025

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika. Ugotovilo je, da upnik predlaga izvršbo na podlagi notarskega zapisa SV 1318/2021, sklenjenega 19. 8. 2021, katerega sestavni del je kreditna pogodba št. KC 21/00999. Notarski zapis je upnik pravilno priložil predlogu za izvršbo, ki je sestavni del sklepa o izvršbi. Izdani sklep o izvršbi z dne 8. 10. 2024 je jasen, saj je navedeno, da je sodišče dovolilo predlagano izvršbo, podlaga za katero je navedena v predlogu za izvršbo, ki je bil dolžniku vročen skupaj s sklepom o izvršbi in je sestavni del sklepa o izvršbi. Iz notarskega zapisa 12. člena kreditne pogodbe izhaja, da lahko upnik odpokliče kredit v takojšnjo dospelost in zahteva vračilo porabljenega kredita z obrestmi in stroški, če uporabnik kredita zamuja s plačilom dveh zaporednih obveznosti. Za dokaz zapadlosti terjatve pa zadostuje, če ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je naveden v notarskem zapisu, upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Iz dopisa upnika z dne 11. 3. 2024 je razvidno, da je terjatev zapadla, saj je v obvestilu naveden dan zapadlosti 28. 3. 2024 in obvestilu je priložil dokazilo o priporočeni poštni vročitvi izjave dolžniku, kar je razvidno iz podpisane vročilnice, na kateri je dolžnik s svojim podpisom potrdil prejem obvestila o odstopu od sklenjene kreditne pogodbe in s tem zapadlost terjatve. Iz predloženega upnikovega obvestila z dne 11. 3. 2024, naslovljenega na dolžnika, je razvidno, da gre za odstop od kreditne pogodbe številka KC 21/00999. Dolžnik ni uspel dokazati zatrjevanj o dogovarjanjih z upnikom, da se mu podaljša odplačilo kredita, kar naj bi mu upnik potrdil. Iz 17. člena kreditne pogodbe izhaja, da morajo biti vse spremembe sklenjene v pisni (notarski) obliki ob soglasju pogodbenih strank, zato s strani dolžnika predlagano zaslišanje njega in upnika ni ustrezen dokaz, da je prišlo do drugačnega dogovora pogodbenih določil. Upnik je v predlogu za izvršbo, kot tudi v odgovoru na ugovor, opredelil višino terjatve ter kot dokaz predložil dve prometni kartici in sicer glavnice od 1. 1. 2021 do 23. 9. 2024 ter zamudnih obresti od 1. 1. 2021 do 23. 9. 2024. Iz prometnih kartic izhajajo vsi datumi in zneski obračunanih obresti ter posameznih odplačil. Upnik ni bil dolžan po kreditni pogodbi izstavljati opominov ali računov.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da mu ni bil vročen odgovor upnika na ugovor z dne 19. 2. 2025, čeprav se sodišče v obrazložitvi sklepa v veliki meri sklicuje na ta odgovor. S tem je bilo dolžniku onemogočeno, da se izjavi do ter navedb in jih ustrezno izpodbije. Prav tako dolžniku niso bili vročeni listinski dokazi, ki jih je upnik predložil v postopku in na katere se sodišče sklicuje v sklepu. Sodišče ni zaslišalo dolžnika, čeprav so to terjale dejanske okoliščine, zlasti dogovori glede podaljšanja roka za odplačilo kredita ter domnevna zapadlost obveznosti. Predlog za izvršbo ne vsebuje konkretnih trditev glede obstoja in zapadlosti terjatve, upnik ni predložil dokazil, da je dolžnik v zamudi s plačilom ali da obveznost sploh obstaja. Ni predložil opomina, računa ali druge oblike poziva k plačilu, iz katere bi izhajalo, da je obveznost zapadla.

3Upnik v odgovoru na pritožbo ponovno pojasnjuje obstoj terjatve po predlogu za izvršbo do dolžnika, ki jo ta zanika. Zaradi neplačil je v skladu z 12. členom kreditne pogodbe odstopil od kreditne pogodbe z izjavo z dne 28. 3. 2024, s tem je terjatev zapadla.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev pravil postopka po 339. členu ZPP, da mu je onemogočilo uresničevanje ustavne pravice do izjave, ki jo zagotavljata 22. člen Ustave RS kot tudi 5. člen ZPP, da mu ni bil vročen odgovor upnika na ugovor, čeprav se sodišče v obrazložitvi v veliki meri sklicuje na ta odgovor, da mu je bilo onemogočeno, da se do teh navedb izjavi in ustrezno izpodbije, da mu niso bili vročeni listinski dokazi, ki jih je upnik predložil v postopku in na katere se sodišče sklicuje v sklepu, da ni imel možnosti, da bi se opredelil do dokazov, da mu je bila odvzeta pravica do kontradiktornega postopka in enakopravnega sodelovanja v postopku. V pritožbi ne konkretizira katere naj bi bile upnikove navedbe v odgovoru na ugovor, na katere naj bi se sodišče prve stopnje oprlo, niti kateri naj bi bili dokazi, na katere se sodišče sklicuje v sklepu ter se ni imel možnosti opredeliti.

6Nadalje dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje kršitev pravice do izjave, ker ga ni zaslišalo glede podaljšanja roka za odplačilo kredita. V pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča, da iz 17. člena kreditne pogodbe izhaja, da morajo biti vse spremembe kreditne pogodbe sklenjene v pisni (notarski) obliki ob soglasju strank (10. točka obrazložitve sklepa). Tudi ne izpodbija posledičnega razloga, da predlagano zaslišanje strank ni ustrezen dokaz.

7V ostalem delu pritožbe dolžnik zgolj ponavlja ugovorne trditve. Niti se ne opredeli do pomembnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje. V sklepu je sodišče prve stopnje popolno in pravilno odgovorilo na ugovorne trditve glede popolnosti predloga, predloženih dokaznih listin o neplačevanju kredita in odstopu od pogodbe ter glede višine terjatve. Na podlagi prvega odstavka 55. člena ZIZ je pravilno zavrnilo ugovor dolžnika kot neutemeljen.

8V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).