VSL Sodba I Cpg 295/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 530,70 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo vtoževane terjatve z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala zavrnitev pritožbe. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi prvega odstavka 488. člena ZPP. Pojasnilo je, da toženka na dopolnitev tožbe ni odgovorila, čeprav ji je bil poziv, da to stori, vročen 22. 10. 2024. Sodišče prve stopnje je z dopisom z dne 13. 12. 2025 pravdni stranki seznanilo o zavzetem stališču, da med njima dejansko stanje ni sporno ter da lahko odloči na podlagi prvega odstavka 488. člena ZPP. Pravdni stranki je pozvalo, da sporočita, ali je po njunem mnenju dejansko stanje morda sporno in ali zahtevata razpis naroka. Tožnik je sodišču sporočil, da se strinja, da se o zadevi odloči brez naroka, toženka pa na poziv ni odgovorila. Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna plačati vtoževano terjatev. Temelj in višino je obrazložilo v 10. - 12. točki obrazložitve ter pojasnilo, da je toženka s svojo pasivnostjo, ko ni ponudila trditev in dokazov po tem, ko je tožnik tožbo dopolnil, onemogočila morebitno drugačno presojo sodišča prve stopnje.

6Tožena stranka odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da ne drži ugotovitev, da dejansko stanje med strankama ni sporno, saj je v ugovoru ugovarjala višini in temelju terjatve ter zato predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika.

7Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Predvsem ne drži, da je tožena stranka (že) v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarjala temelju in višini vtoževane terjatve. (Pavšalne) navedbe, da ji listine, na podlagi katerih tožeča stranka zahteva vtoževani znesek, niso znane, ker pa tožnik predlogu za izvršbo ni predložil verodostojne listine, se o zahtevku ne more natančneje izjasniti, saj ne pozna njegove podlage, prav tako ne računov, na podlagi katerih je vložen predlog za izvršbo, ne predstavljajo konkretiziranega nasprotovanja temelju in višini vtoževane terjatve. Tožena stranka na dopolnitev tožbe ni odgovorila, prav tako ni nasprotovala pisno sporočenemu stališču sodišča prve stopnje, da dejansko stanje med strankama ni sporno. Svojih pavšalnih ugovornih navedb ni dopolnila niti kasneje, ko je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe utemeljila zahtevek tako po temelju kot po višini, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno štelo njene navedbe iz dopolnitve tožbe za resnične (drugi odstavek 214. člena ZPP) in v skladu s prvim odstavkom 488. člena ZPP o zadevi odločilo brez izvedbe glavne obravnave.

8Pritožbi ni mogoče slediti niti v delu, v katerem navaja, da je tožena stranka v dokaz svojih navedb predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika. Pritožba ne izpodbija, da je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 13. 1. 2025 pravdni stranki obvestilo, da dejansko stanje ni sporno ter ju pozvalo, da se v določenem roku izjavita, ali v skladu z drugim odstavkom 488. člena člena ZPP predlagata izvedbo naroka. Na poziv sodišča se je odzvala le tožeča stranka, ne pa tudi tožena stranka, zaradi česar je nerazumljivo pritožbeno izvajanje, ki sodišču prve stopnje očita neizvedbo zaslišanja zakonitega zastopnika. Vse, kar navaja tožena stranka v pritožbi, predstavlja nedovoljeno navajanje novih dejstev (337. člen ZPP), ne drži pa niti pritožbeni očitek, ki se nanaša na višino ter zapadlost vtoževane terjatve. Sodišče prve stopnje je jasno in pregledno obrazložilo, zakaj in na kakšni pravni podlagi je tožbenemu zahtevku ugodilo, zato pravilne odločitve posplošene pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti.

9Očitana procesna kršitev ni podana, v posledici tega pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker niso podane niti kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in materialnopravno pravilno sodbo potrdilo (353. člen ZPP), pri čemer je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.