VSL Sklep IV Cp 1518/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka, nasprotni udeleženki pa mora v 15 dneh povrniti 358,39 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu A. A. za obdobje dvanajstih mesecev od vročitve tega sklepa prepovedalo vstopiti v stanovanjsko hišo, ki stoji na nepremičnini ID znak: parcela 000, ki je trenutno še brez hišne številke, nahaja pa se ob objektu na naslovu ..., v kateri živi predlagateljica B. B.; zadrževati se na in približevati se nepremičnini ID znak: parcela 000 in stanovanjski hiši na njej, ki je trenutno še brez hišne številke, nahaja pa se ob objektu na naslovu ..., na razdaljo krajšo od 200 metrov; približevati se predlagateljici na razdaljo, krajšo od 200 metrov; približevati se predlagateljici na njenem delovnem mestu C. d. d., ..., na razdaljo, krajšo od 200 metrov; vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico; navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb (I. točka izreka), Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da mora predlagateljici, od dneva, ko mu je sklep vročen, v izključno uporabo prepustiti nepremičnino ID znak: parcela 000, na kateri stoji stanovanjska hiša, ki je trenutno še brez hišne številke, nahaja pa se ob objektu na naslovu ..., v obsegu, kot jo je imel sam v uporabi, in da mora opustiti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati predlagateljičino izključno uporabo nepremičnine (II. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je določilo za primer kršitve katere od prepovedi denarno kazen v višini 1.000 EUR (III. točka izreka), kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače (glede prepovedi približevanja krajem, kjer se predlagateljica običajno nahaja zlasti BTC ... in poslovalnici D.), je zavrnilo (IV. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, predlagateljici pa v plačilo naloži tudi stroške pritožbe. Navaja, da je sodišče v celoti sledilo trditvam predlagateljice, ne da bi preverilo njihovo verodostojnost ali presojalo stopnjo verjetnosti resničnosti njenih navedb. Gre za težke obtožbe, ki bi morale biti preizkušene z vsaj minimalnimi procesnimi garancijami, predvsem z izvedbo naroka in zaslišanjem nasprotnega udeleženca. Sodišče se je v več delih obrazložitve oprlo na dejstva, ki niso bila neposredno dokazana, temveč zgolj povzeta iz vlog predlagateljice. S tem, ko je sodišče avtomatično štelo, da ker nasprotni udeleženec na predlog ni odgovoril, njegovo molčečnost šteje za priznanje vseh navedb, je kršilo temeljno načelo kontradiktornosti postopka in poštenega sojenja iz 22. člena Ustave RS ter 6. člena EKČP. V postopku, kjer posameznika dejansko izselijo iz njegovega doma, bi moralo sodišče izvesti vsaj osnovni dokazni postopek, ne pa odločati le na podlagi enostranske verzije dogodkov. Nasprotni udeleženec priznava, da je med strankama v zadnjem času prihajalo do konfliktov, ki so bili posledica dejstva, da je nasprotni udeleženec ugotovil, da se predlagateljica sestaja z drugim moškim. Angažiral je detektiva, ki je ravnanje predlagateljice tudi dokumentiral, kar je seveda nasprotnega udeleženca upravičeno močno razburilo. Med strankama je prihajalo do prepirov, z obeh strani so bile izrečene tudi nekatere neprimerne besede. Nasprotni udeleženec zanika, da bi predlagateljico kadarkoli udaril oziroma ji povzročil telesno poškodbo, obkladanje z neprimernimi besedami pa je bilo obojestransko in vzajemno in ne opravičuje izreka ukrepov za obdobje dvanajst mesecev. Nepremičnina ni v izključni lasti predlagateljice, ampak je skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja njune zveze. Predlagateljica ni posredovala resničnih podatkov, celoten postopek je namenjen zgolj šikaniranju nasprotnega udeleženca ter pridobitvi kontrole nad celotno nepremičnino. Sam v lasti nima druge nepremičnine, v kateri bi lahko prebival, predlagateljica pa je lastnica nepremičnine na naslovu ..., kjer lahko prebiva in bi se tja, če bi bila situacija res tako kritična, že davno lahko umaknila. Sodišče je izreklo najstrožje ukrepe po ZPND ne da bi ugotovilo stopnjo ogroženosti, ki bi utemeljevala takšno sorazmerno dolgo omejitev. Ne drži, da gre za nekdanja zunajzakonska partnerja, saj sta do izdaje obravnavanega sklepa živela na istem naslovu. Sodišče je trajanje ukrepa določilo brez tehtanja posledic za nasprotnega udeleženca, ki zaradi tega ukrepa ostane brez prebivališča. Načelo sorazmernosti mora biti vedno spoštovano, kadar gre za posege v pravico do doma in do osebne svobode.

3V odgovoru na pritožbo predlagateljica prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo trditve predlagateljice preizkusiti z izvedbo naroka in zaslišanjem nasprotnega udeleženca. Nasprotnemu udeležencu je bil predlog za določitev ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) vročen, vendar nanj v postavljenem roku ni odgovoril (prim. 22.c člen ZPND). Nasprotni udeleženec torej ni podal nasprotnih trditev, ki bi narekovala preverjanje resničnosti odločilnih dejstev, in ni predlagal nobenih dokazov, ki bi jih moralo sodišče izvesti na naroku. Narok v postopku odločanja o ukrepih tudi ni obvezen (prim. peti odstavek 22.a člena ZPND¹), trditvena podlaga in dokazna ponudba predlagateljičinega predloga pa je omogočala sodišču prve stopnje, da je z zahtevanim standardom verjetnosti brez naroka odločilo o utemeljenosti predloga. Sodišče prve stopnje z opisanim postopanjem tudi ni kršilo načela kontradiktornosti in poštenega sojenja. Nasprotnemu udeležencu je z vročitvijo predloga za določitev ukrepov omogočilo pravico do izjave, ki pa je ni izkoristil. Izjava stranke je njena pravica in ne njena dolžnost.

6Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno ugotavljalo obstoj pogojev za določitev predlaganih ukrepov le na podlagi trditev predlagateljice, pri čemer ni res, da je le povzelo dejstva iz vlog predlagateljice. Izrecno je navedlo (16. točka obrazložitve), da so predlagateljičine (neprerekane) navedbe potrjene s predlogu priloženimi listinami (zlasti s strani policije že odrejena prepoved približevanja z dne 2. 3. 2024, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I Kpd 000/2024 z dne 3. 3. 2024, zapisnika PP ... z dne 22. 5. 2025 in 9. 6. 2025). Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da verjetno izkazana ravnanja² nasprotnega udeleženca predstavljajo takšno stopnjo psihičnega nasilja nad predlagateljico, ki utemeljuje izrek predlaganih ukrepov.

7Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje izreklo najstrožje ukrepe, ne da bi ugotovilo stopnjo ogroženosti, saj nasprotno izhaja iz 19., 20. in 23. točke obrazložitve. Z ugotovitvami sodišča prve stopnje glede ogroženosti predlagateljice in sorazmernosti ukrepov se pritožnik ne sooči.

8Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb predlagateljice in izpiska iz zemljiške knjige ugotovilo, da je predlagateljica izključna lastnica stanovanjske hiše, v kateri skupaj prebivata udeleženca, in sledilo predlogu predlagateljice za izrek časovno neomejenega ukrepa prepustitve stanovanja v skupni rabi (drugi odstavek 21. člena ZPND). Pritožbena trditev³, da je nepremičnina skupno premoženje strank pridobljeno v času trajanja njune zveze, je pritožbena novota. V skladu s 34. členom ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. Pritožnik ne sodi v krog teh oseb. Tudi pogoji za dopustnost navajanja novih dejstev iz 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND niso podani, saj pritožnik ne pojasni, zakaj tega brez svoje krivde ni mogel navesti že med postopkom pred sodiščem prve stopnje po prejemu predloga za izrek ukrepov. Pričakovanje nasprotnega udeleženca, da bodo tožničine trditve preizkušene na naroku in z njegovim zaslišanjem, je bilo po prej povedanem brez podlage.

9Nazadnje tudi ni res, da je sodišče prve stopnje ukrepe določilo samodejno, brez tehtanja posledic za nasprotnega udeleženca oziroma upoštevanja načela sorazmernosti. V 23. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje poudarilo pomen načela sorazmernosti in navedlo, da je glede na dalj časa trajajoče psihično nasilje ter veliko stisko in strah predlagateljice izrek ukrepa iz I. točke izpodbijanega sklepa potreben za obdobje 12 mesecev. Upoštevalo je tudi, da je ravnanje nasprotnega udeleženca nepredvidljivo in ogrožajoče za predlagateljico, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da nasprotni udeleženec nasilna dejanja izvaja predvsem zaradi težav z uživanjem alkohola (21. točka obrazložitve). Po povedanem ne more držati pritožbeni očitek, da trajanje ukrepov in sorazmernost "v ničemer ni bilo naslovljeno v obrazložitvi".

10Primarni cilj določitve ukrepov po ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja. Takšen je tudi namen varstva po 21. členu ZPND, ki je v tem, da se je v primeru verjetno ugotovljenih pogojev za izrek ukrepa, iz stanovanja v skupni rabi (ne glede na lastniška ali druga razmerja) dolžan umakniti nasilnež in ne žrtev. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je predlagateljica lastnica druge nepremičnine, v katero se lahko umakne, nasprotni udeleženec pa nima v lasti druge nepremičnine. Pritožnik se ob verjetno ugotovljenem nasilju nad predlagateljico in stopnje njene ogroženosti, ki zahteva umik nasprotnega udeleženca, glede na že omenjen namen ZPND, tudi na pravico do doma⁴ ne more uspešno sklicevati. To velja tudi za časovno neomejen ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi, ki je utemeljen s tem, da je verjetno ugotovljeno, da je predlagateljica izključna lastnica stanovanja.

11Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in s prvim odstavkom 22. a člena ZPND).

12O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo po prostem preudarku (osmi odstavek 22.a člena ZPND). Pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka, nasprotni udeleženki pa mora v 15 dneh povrniti njene stroške odgovora na pritožbo, ki znašajo 358,39 EUR (480 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % materialni stroški in 22 % DDV). V primeru zamude dolguje tudi zakonske zamudne obresti.

¹ Ki določa, da sodišče, kadar odloči po opravljenem naroku, izda odločbo v osmih dneh.
² Iz ovadb iz maja 2025 izhaja, da nasprotni udeleženec predlagateljico pozdravlja z besedami "večer lajdra", ji govori, da je "kurbeta", "lajdra", da gnije, da naj se pošprica, ker smrdi, da je na drogi, da je taka prasica, da črvi lezejo po njej, da se mu gnusi … V pritožbi nasprotni udeleženec konflikt priznava, trdi le, da "so bile nekatere neprimerne besede izrečene z obeh strani".
³ Ki je tudi sicer le navržena, brez potrebne konkretizacije glede trajanja zveze, načina in časa pridobitve ipd., in tudi brez kakršnegakoli dokaza.
⁴ Na katero se pritožnik tudi sicer le posplošeno sklicuje.