VSL Sklep IV Cp 1461/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice, da se nasprotnemu udeležencu pod grožnjo denarne kazni za obdobje 12 mesecev prepove: približati se predlagateljici na razdaljo, krajšo od 200 m; približati se kraju stalnega prebivališča predlagateljice ..., na razdaljo, krajšo od 200 m; navezovati stike s predlagateljico na kakršen koli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb, ter vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico (I. točka izreka). Odločilo je, da predlagateljica sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2Predlagateljica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 22.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).

Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je odnos med udeležencema označilo za konflikt in ne nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Predlagateljica je v razmerju do nasprotnega udeleženca v izrazito podrejenem položaju tako zaradi preteklih in novih groženj kot zaradi starosti in fizične obnemoglosti. Njenih besed nasprotnemu udeležencu ob dogodku 13. 8. 2024 ni mogoče opredeliti za verbalno nasilje in provociranje, kakor tudi ne za enakovredno zoperstavljanje v medsebojnih prepirih. Na enakovrednost položajev udeležencev tudi ni mogoče sklepati na podlagi vedenja predlagateljice v sodni dvorani, saj tam ni sama, kot je doma, kjer prihaja do nasilja. Nasprotni udeleženec je med zaslišanjem izkazoval izrazito žaljiv in zaničljiv odnos do predlagateljice. Bil je verbalno agresiven in zadirčen, ob tem pa priznal, da je tak tudi sicer. Predlagateljica se je zaradi njegovega ravnanja 13. 8. 2024 počutila ogroženo, nasprotnega udeleženca se boji. Pričakovanje nasprotnega udeleženca, da bi se mu morala izogibati, da ne bi sprožila njegovega agresivnega vedenja, je nerazumno in nemogoče, saj bi morala biti ves čas v svojem stanovanju. Napačen je zaključek sodišča, da predlagateljica ni akutno ogrožena, ker med udeležencema že dlje časa ne prihaja do konfliktnih srečanj. Predlagateljica ni ogrožena, ker v strahu za lastno življenje sama ne upa več iz hiše in je ujetnica v lastnem stanovanju. Takšno stanje je v nasprotju z namenom ukrepov za zaščito žrtev družinskega nasilja. Neutemeljena je tudi ugotovitev sodišča o neobstoju ekonomskega nasilja. Nasprotni udeleženec uporablja celotno mansardo, čeprav ima najemno pogodbo sklenjeno le za eno sobo in čeprav mu je predlagateljica glede njegove prekomerne uporabe poslala opomin. S takšnim ravnanjem predlagateljici onemogoča razpolaganje z nepremičnino in nadaljuje svoje ekonomsko izkoriščanje.

3Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo smiselno predlagal njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izpodbijani sklep ni obremenjen s postopkovno kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Pritožnica takšnih nasprotij ne prikaže. Iz pritožbenih navedb izhaja, da se za očitkom o procesni kršitvi v resnici skriva njeno nestrinjanje z dokazno oceno in materialnopravno presojo sodišča prve stopnje, ki bosta obravnavani v nadaljevanju.

6Nosilni stališči, s katerima je sodišče prve stopnje utemeljilo zavrnitev predloga za izrek ukrepov za preprečevanje nasilja v družini, sta naslednji: 1) odnos med udeležencema po svoji vsebini predstavlja konfliktno razmerje med družinskima članoma in ne psihičnega in fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico ter 2) zaščitni ukrepi niso potrebni, saj nista verjetno izkazani ogroženost predlagateljice s strani nasprotnega udeleženca in nevarnost njegovega bodočega nasilja.

7Sodišče je navedeni stališči utemeljilo z naslednjimi ugotovitvami: 1) predlagateljica in nasprotni udeleženec sta v razmerju mama in sin; 2) udeleženca bivata v isti hiši, predlagateljica v pritličju, nasprotni udeleženec v mansardi, pri čemer imata njuni bivališči ločena vhoda; 3) 13. 8. 2024 je med udeležencema prišlo do prepira, v katerem je nasprotni udeleženec predlagateljici rekel, da jo bo zaklenil, da bo "crknila", jo zmerjal s "prasico", jo pljunil in vanjo vrgel pesek (ki je po izpovedi predlagateljice ni zadel), ko se je zaklenila v stanovanje, pa je brcal in udaril v vrata ter ob tem razbil šipo na vratih; 4) do prepira je prišlo zaradi težav s toplo vodo v kopalnici v mansardi, saj se udeleženca že dalj časa nista mogla dogovoriti glede popravila, predlagateljica pa je nasprotnemu udeležencu ob nameri, da dostopi do stikala za toplo vodo v njenem stanovanju, izrekla več pikrih in zlobnih pripomb; 5) v prepiru ni prišlo do fizičnega kontakta med udeležencema; 6) predlagateljica se je v dneh pred prepirom začela grdo obnašati do nasprotnega udeleženca, saj se ni strinjala z njegovo partnerko in njenim obiskom pri nasprotnem udeležencu; 7) predlagateljica je bila tudi sicer do nasprotnega udeleženca občasno zaničevalna, kritična, očitajoča, provokativna in verbalno nasilna; 8) predlagateljica je med svojo izpovedjo izražala razočaranje in zamere do nasprotnega udeleženca, med izpovedjo nasprotnega udeleženca pa ga je popravljala, vzdihovala, se smejala, se z njim prepirala, nanj naslavljala očitke; 9) ne držijo navedbe predlagateljice, da se je nasprotni udeleženec po dogodku v avgustu 2024 odselil; 10) kljub bivanju v isti hiši med udeležencema že dalj časa ne prihaja več do konfliktnih srečanj, od avgusta 2024 nimata stikov in med sabo ne komunicirata.

8Pritožbeno sodišče na podlagi tako ugotovljenih dejstev, ki jih pritožnica bolj pojasnjuje kot izpodbija, pritrjuje obema nosilnima stališčema za zavrnitev predloga.

9Nobenega dvoma ni, da je bilo obnašanje nasprotnega udeleženca 13. 8. 2024 nedopustno. To priznava tudi sam. Vendar pa se sodišče prve stopnje pravilno ni omejilo na izolirano vrednotenje reakcije nasprotnega udeleženca in tehtanje teže izrečenih besed obeh udeležencev, temveč je vedenje nasprotnega udeleženca presodilo v luči celotnega dogajanja tega dne, pa tudi siceršnjega odnosa udeležencev. Ob tem je utemeljeno ugotovilo, da sta k dogodku prispevala oba udeleženca. Predlagateljica je to storila s predhodno grdim obnašanjem do nasprotnega udeleženca, ki je posledica nestrinjanja z njegovo partnerko, ter s svojim odzivom na njegovo namero, da priklopi stikalo za toplo vodo, ko mu je zabrusila, naj se tušira z mrzlo vodo in naj izgine v stanovanje. Nasprotni udeleženec je to storil s predhodno zadirčnim vedenjem do predlagateljice, ter s pretirano, žaljivo in nasilno reakcijo na predlagateljičine besede. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da dogodek z dne 13. 8. 2024 predstavlja enega od mnogih, običajno sicer manj intenzivnih konfliktov udeležencev, ki so posledica preteklih zamer iz medsebojnega osebnega in poslovnega odnosa. K tem konfliktom prispevata oba, v njih enakovredno sodelujeta oba, očitno pa je vanje vpletena tudi hči oziroma sestra udeležencev.

10Svojo presojo je sodišče prve stopnje utemeljeno podkrepilo z obnašanjem predlagateljice na naroku. To tudi ob upoštevanju dejstva, da se je nahajala v varnem okolju, daje zanesljivo podlago ugotovitvi, da se predlagateljica nasprotnega udeleženca ne boji. Predlagateljica je suvereno in samozavestno vpadala v besedo nasprotnemu udeležencu, se z njim prepirala, mu nasprotovala, se mu posmehovala. V svojem vedenju je bila tako odločna in vztrajna, da jo je morala na to, da naj dopusti zaslišanje nasprotnega udeleženca, opozoriti celo njena pooblaščenka.

11Nasprotni udeleženec je res priznal, da je lahko zadirčen. Vendar sodišče prve stopnje kljub drugačnim pritožbenim očitkom ni zaznalo, da bi način njegove sporazumevanja presegel mejo dopustnega, tudi pritožnica ali njena pooblaščenka v zvezi z njo na naroku nista podali pripomb. Očitno gre za način komuniciranja, ki je lahko neprijeten, vendar sam po sebi ni nasilen.

12Pritožnica ob očitkih o zaničevalnem in žaljivem odnosu nasprotnega udeleženca med njegovim zaslišanjem spregleda svoje besede in odnos. Res je, da je nasprotni udeleženec nanjo naslavljal očitke in zamere, vendar je sama v obratni smeri počela enako. V pritožbi izpostavljene besede nasprotnega udeleženca in v zvezi z njimi podana pojasnila predlagateljice so nadaljevanje takšnega ravnanja. To odraža medsebojne zamere, nestrinjanje, razočaranja, ne pa tudi poniževanja, razvrednotenja, ogrožanja, strahu.

13Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je predlagateljica zaradi svoje starosti, gibalne oviranosti in telesne oslabljenosti v ranljivem položaju, vendar to samo po sebi ne utemeljuje zaključka o njeni podrejenosti nasprotnemu udeležencu. Zgornje ugotovitve zanesljivo izkazujejo, da kljub navedenim okoliščinam udeleženca enakovredno sodelujeta v konfliktih, predlagateljica v njih uspešno zagovarja svoja stališča in brani svoje interese.

14Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje nasprotni udeleženec v dogodku 13. 8. 2024 ni bil fizično nasilen do predlagateljice, po tem dogodku pa med njima ni prišlo do nikakršnega kontakta, nasprotni udeleženec stikov s predlagateljico ne želi in se jim izogiba. Takšno ravnanje ni posledica obravnavanega postopka, saj se je nasprotni udeleženec stikov s predlagateljico vzdržal, kljub temu da je predlog za izrek zaščitnih ukrepov vložila skoraj šest mesecev po zadnjem prepiru in kontaktu udeležencev. Takšno ravnanje ni posledica izselitve nasprotnega udeleženca, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se nasprotni udeleženec po dogodku ni izselil iz hiše, pritožnica pa takšni ugotovitvi ne ugovarja. Takšno stanje tudi ni posledica strahu predlagateljice pred zapuščanjem stanovanja in njenega skrivanja v hiši. To izhaja tako iz njene izpovedi, da si želi ostati v tem okolju, ker ima hoduljo in lahko gre vsak dan mirno na sprehod, ima en svoj miren tempo, kot tudi iz njene pritožbe, v kateri priznava, da je vstopila v mansardno stanovanje, ki ga uporablja nasprotni udeleženec, in si ogledala, kolikšen del stanovanja zaseda. Predlagateljica ni in ne bo ujetnica v svojem stanovanju, se bosta pa morala oba udeleženca ob morebitnih srečanjih na dvorišču¹ vesti zadržano, nekonfliktno in dostojno, kot sta to očitno počela leto dni od zadnjega prepira. Nasprotni udeleženec pričakovanja, da se mu predlagateljica ne bo približevala in se mu bo izogibala, ni izrazil v smeri njenega umikanja z dvorišča, temveč v smeri njenega izogibanja poseganju v njegov osebni prostor in spoštovanja njegovih življenjskih odločitev.

15Predlagateljica je očitek o ekonomskem nasilju v prvi vrsti opirala na navedbe, da nasprotni udeleženec ne plačuje stroškov svojega stanovanja in jih prelaga nanjo. Te navedbe je ovrgla že z lastno izpovedjo. V pritožbi vztraja, da ekonomsko nasilje predstavlja njegovo domnevno nespoštovanje najemne pogodbe v obliki prekomerne uporabe mansarde. Takšnemu stališču ni mogoče pritrditi. Tudi če ima nasprotni udeleženec svoje stvari izven najetih prostorov in tudi če mu je predlagateljica v zvezi s tem poslala opomin, to še ne pomeni, da nasprotni udeleženec predlagateljico finančno izčrpava, si jo ekonomsko podreja in jo skuša ekonomsko nadzorovati, kar so prvine ekonomskega nasilja. Očitna je želja predlagateljice, da se nasprotni udeleženec izseli iz hiše, vendar so ureditvi spornih razmerij v zvezi z najemno pogodbo oziroma neupravičeno uporabo tuje nepremičnine namenjeni drugi sodni postopki in ne ukrepi za zaščito pred (ekonomskim) nasiljem.

16Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

17Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Predlagateljica ni trdila, da bi nasprotni udeleženec v zadnjem letu vstopil v njeno stanovanje oziroma izrazil kakršno koli namero v tej smeri.