VSC Sklep I Ip 160/2025

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranke same nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka delno ugodilo dolžnikovemu ugovoru in sklep o izvršbi razveljavilo za preživninske obroke za oba upnika od marca 2015 do februarja 2022 ter za preživninske obroke za upnika A. A. od marca 2022 dalje, vključno s še nezapadlim preživninskim obrokom za mesec maj 2025, predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo, v preostalem delu pa ugovor dolžnika zavrnilo. V II. točki izreka je upnikoma naložilo, da dolžniku v roku 8 dni povrneta stroške v znesku 382,50 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom, v III. točki izreka pa dolžniku naložilo, da upnikoma v istem roku povrne 186,66 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačila po izpolnitvenem roku.

2Zoper ta sklep se pravočasno pritožujeta upnika in dolžnik.

3Upnika po pooblaščencu izpodbijata I. točko izreka v zanju neugodnem delu, kjer je dolžnik z ugovorom uspel in je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo ter II. točko izreka, skladno s katero sta dolžna dolžniku povrniti stroške postopka. Uveljavljata vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata pritožbene stroške.

4Dolžnik po pooblaščencu sklep v I. točki izreka izpodbija v delu, v katerem je sodišče prve stopnje njegov ugovor zavrnilo, smiselno pa nadalje izpodbija še stroškovno odločitev v III. točki izreka. Ob tem uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni v zanj celoti pozitivno odločitev s stroškovno posledico za upnika in priglaša pritožbene stroške.

5Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

6Na pritožbi sta bila podana pravočasna odgovora. V njima stranke nasprotujočim si navedbam oporekajo in predlagajo zavrnitev pritožbe nasprotne strani kot neutemeljene. Priglašajo še stroške pritožbenih odgovor.

7Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi upnikov

Glede bistvenih kršitev pravil postopka in kršitve ustavnih pravic

8Pritožba uvodoma uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ter to kršitev ob koncu pritožbe ponovno uveljavlja. Le-ta ni podana, saj gre za to kršitev (poleg primerov, ko sklep vsebuje nerazumljiv ali protisloven izrek, in primerov nasprotja med izrekom in obrazložitvijo) le v primeru pomanjkanja sleherne obrazložitve o odločilnih dejstvih, nejasnosti in nerazumljivosti obrazložitve in protislovij v obrazložitvi, zaradi česar izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti. Pritožnika tako s sklicevanjem, da: (-) sodišče prve stopnje v I. točki izreka ni navedlo kateremu ugovoru je bilo ugodeno, ker ni navedlo njegovega datuma; (-) ni navedlo kateri sklep je razveljavljen, ker ni navedlo opravilne številke in datuma sklepa o izvršbi; (-) ni navedlo vseh izvršilnih naslovov; (-) ni navedlo listinskih številk izvedenih in neizvedenih dokazov - ob pojasnjenem s pritožbo ne moreta uspeti, saj je iz sklepa vse to jasno razvidno. Sicer pa sodišče druge stopnje glede navedenih pritožbenih očitkov napotuje na branje uvoda izpodbijanega sklepa.

9Ob pritožbeno uveljavljanji kršitvi, na katero sodišče druge stopnje pazi tudi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, le-to še dodaja, da je izpodbijani sklep obrazložen, tako da je omogočen preizkus. Sodišče prve stopnje se je namreč zadostno opredelilo do vseh odločilnih dejstev, pomembnih za odločitev. V izpodbijanem sklepu ni nejasnosti, nerazumljivosti ali protislovij. Sodišče druge stopnje je v obširni dokazni oceni v celoti razbralo, kako je sodišče prve stopnje prišlo do izpodbijane odločitve, ta dokazna ocena pa je popolna, skrbna in vsebinsko prepričljiva. Kršitvi 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije, ki ju ob tem z obširnim citiranjem pravne teorije še uveljavlja pritožba, nista podani.

10Pritožbeno sklicevanje, da je sodišče prve stopnje upoštevalo zgolj dolžnikovo izjavo, izjavo zakonite zastopnice pa ignoriralo, vsebinsko predstavlja izpodbijanje dejanskega stanja in ne uveljavljanja bistvene kršitve pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 399. člena ZPP (v povezavi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Kršitev 8. člena ZPP, ki jo še uveljavlja pritožba, pa pomeni relativno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ob kateri pa pritožba ne poda nobenih konkretiziranih navedb, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, da bi se sodišče druge stopnje do takšnega pritožbenega očitka lahko vsebinsko opredelilo.

11Relativne procesne kršitve je skladno s prvim odstavkom 286.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ treba uveljaviti takoj, ko je to mogoče. Kasnejše sklicevanje na relativne bistvene kršitve določb postopa je upoštevno zgolj, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Sodišče druge stopnje pritožbeno uveljavljanje kršitve drugega odstavka 53. člena ZIZ - ker je sodišče prve stopnje upoštevalo izjavo priče Č. Č. z dne 24. 11. 2023 in ga na naroku 17. 1. 2024 zaslišalo, čeprav dolžnik tega ni predlagal oziroma je izjavo Č. Č. v spis vložil šele na naroku - ni upoštevalo, ker bi pritožnika slednje morala grajati že na naroku 17. 1. 2024, ker sta bila na naroku seznanjena, da bo sodišče izjavo prebralo v dokazne namene in pričo zaslišalo, v pritožbi pa ne podasta nobeni navedb, da kršitve brez svoje krivde nista mogla uveljaviti že takrat.¹

Glede zmotno ugotovljenega dejanskega stanja

12Na pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje zadevo obravnavalo površno, enostransko in v iskanju razlogov, da bi ovrglo trditve upnikov ter da ni navedlo na podlagi katerih dokazov je sprejelo dokazno oceno, sodišče druge stopnje odgovarja, da to ne drži. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje glede na nasprotujoče si izpovedbe dolžnika in zakonite zastopnice upnikov, svoje zaključke gradilo predvsem na podlagi zaslišanj prič B. B., C. C. in Č. Č. Njihove izpovedbe je upoštevalo zgolj v delih, kjer so te izpovedovale na podlagi svojega (lastnega) neposrednega zaznavanja.

13Sodišče druge stopnje zato sledi prepričljivi dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je dolžnik uspel dokazati, da je oba otroka preživljal na drug način, in sicer s skrbjo, s preživljanjem časa z njima in s tem, da je skrbel za šolo, šel po njiju v vrtec in šolo ter bil predstavnik sveta staršev v razredu sina A. A., o čemer se je sodišče prve stopnje lahko prepričalo na podlagi izpovedbe B. B. in C. C., predlagane s strani upnikov in katerih izpovedi pritožnika ne moreta omajati z navedbami, da gre pri (vseh) zaslišanih pričah zgolj za pavšalne izpovedbe² oziroma da C. C. in B. B. nista bili prisotni v družinskem življenju upnikov in dolžnika, ter tako nista mogle "presojati", ali so živeli kot družina ali ločeno. Sodišče prve stopnje se je - da sta v času od marca 2013 do marca 2022 upnika, njuna zakonita zastopnica in dolžnik, živeli kot družina in v skupnem gospodinjstvu - poleg izpovedi Č. Č., ki je sin zakonite zastopnice in je živel v mansardi na istem naslovu ter je potrdil navedbe dolžnika, o tem prepričalo tudi na podlagi fotografij, ki jih je v spis vložil dolžnik in katerih pristnosti pritožba ne nasprotuje. Upnika tako s svojo lastno dokazno oceno izpovedbe priče Č. Č. ne moreta ovreči pravilnosti dokazne ocene sodišča prve stopnje, da je izpovedba te priče verodostojna, ob tem ko jo je dokazno ocenilo tudi z drugimi izvedenimi dokazi oziroma je podprta z dokazno oceno vseh izvedenih dokazov.

14Pritožba nadalje sploh ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnik k preživljanju družine prispeval tudi na način, da je priskrbel prostor za bivanje na naslovu ..., katerega lastnik je, in je tako priskrbel za del stanovanjskega problema in stroškov bivanja. Tudi na podlagi slednjega pa je sodišče prve stopnje lahko utemeljeno zaključilo, da se preživljanje A. A. in D. D. (upnikov) v času od marca 2013 do marca 2022 ni izvrševalo z izročanjem in nakazovanjem denarnih zneskov preživnine, kot je določeno s sodnimi poravnavami N 91/2025 z dne 3. 4. 2015, N 415/2015 z dne 9. 11. 2025 in N 394/2018 z dne 9. 11. 2018 (t. j. izvršilnimi naslovi), temveč je dolžnik na drug način prispeval k plačevanju stroškov življenjskih potreb obeh otrok.

15Pritožbeno nadalje ni izpodbijano, da je po odselitvi zakonite zastopnice in hčerke D. D., marca 2022, sin A. A. ves čas v varstvu pri dolžniku. Zato so pravilne tudi ugotovitve sodišča prve stopnje, da dolžnik prispeva k njegovem preživljanju s plačevanjem stroškov življenjskih potreb v obliki bivanja, prehrane, izobraževanja, vzgoje, oddiha in razvedrila.

16Povzeta izjava zakonite zastopnice z dne 28. 5. 2025 je pritožbena novota, ki je, ob odsotnosti navedb, zakaj je šele v pritožbi podana prvič, le-ta ne opraviči in je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

Glede zmotne uporabe materialnega prava

17Pritožba napačno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ob presoji dolžnikovega ugovora, ki je - kot je v celoti pravilno pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, uveljavljal ugovorni razlog po 8. točki 55. čelna ZIZ³ - svojo odločitev oprlo na 283. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).

18Kot je v pravilno pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, je dogovor o preživnini pogodbeno razmerje, katerega lahko sklenitelja predvsem v delu, ki se nanaša na izpolnitev le-tega, spremenita oziroma se o načinu preživljanja drugače dogovorita. In ustaljeno stališče sodne prakse glede drugačnega načina izpolnitve preživninske obveznosti je, da roditelj, ki je dolžan preživljati svoje mladoletne otroke, ne more sam izbrati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa jim bo zagotovil preživljanje na drug način, lahko pa se stranki sporazumeta, da se preživnina daje tudi na drug način. Med drugim tudi tako, da upnik sprejme nadomestno izpolnitev (283. člen OZ).⁴

19Ob tem, ko je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dolžnik v času od marca 2013 do marca 2022 v dogovoru z zakonito zastopnico upnikov skrbel za oba otroka (upnika) tako, da se je z njima ukvarjal in bil vpleten v njune vrtčevske ter šolske obveznosti, v tem času priskrbel del stanovanjskega problema in stroškov bivanja, je pravilno uporabilo 283. člen OZ, ko je zaključilo, da je za ta čas šteti, da je dolžnik svojo preživninsko obveznost za oba upnika za čas od marca 2015 do februarja 2022 (kakor je izterjevano) - izpolnil. Ker prvi upnik oziroma sin A. A. živi ves čas pri dolžniku, pa je nadalje pravilno zaključilo, da je zanj izpolnil tudi preživninske obroke od marca 2022 do vključno s še nezapadlim obrokom za maj 2025.

20S tem, ko je sodišče prve stopnje ugovoru delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo za preživninske obroke za oba upnika od marca 2015 do februarja 2022, ter za preživninske obroke za A. A. od marca 2022 dalje (vključno s še nezapadlim preživninskim obrokom za mesec maj 2025), predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo - je v celoti pravilno uporabilo 55. člen ZIZ v povezavi z 58. členom ZIZ.

21S takšnim postopanjem sodišče prve stopnje ni v ničemer poseglo in predrugačilo izvršilni naslov v predmetni zadevi,⁵ ali na kakršen koli način presojalo njegovo pravilnost in zakonitosti. Kot ugotavlja že pritožba sama, je izvršilno sodišče na izvršilni naslov v skladu z načelom stroge formalne legalitete vezano, a si to načelo zmotno razlaga. Pritožba z obširnim povzemanjem pravne teorije o sodni poravnavi, pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje zato ne more izpodbiti. Glede na pojasnjeno, si sodišče prve stopnje ob uporabi materialnega prava tudi ni prihajalo v nasprotje, odsotnost citiranja (ustaljene) sodne prakse pa tudi ne pomeni nobene kršitve (ne procesne, ne napačne uporabe materialnega prava), kar še uveljavlja pritožba. Pritožbene navedbe so tako v celoti neutemeljene.

O pritožbi dolžnika

22Dolžnik v pritožbi izrecno uveljavlja vse pritožbene razloge, vendar iz pritožbenih navedb izhaja, da v bistvenem delu uveljavlja zgolj pritožbeni razlog nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ob tem navaja, da so tudi po 1. 3. 2022 do 3. 5. 2023 še naprej živeli kot družina, le prebivali so ločeno na dveh naslovih, kar naj bi sodišče prve stopnje prezrlo in čemur zakonita zastopnica naj nebi oporekala. Oporekano naj tudi ne bi bilo, da sta bila z Jelko v partnerski zvezi vse do 3. 5. 2025. Zato ni dolžan plačevati preživnine tudi za drugo upnico oziroma D. D.

23Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da dolžnik ni dokazal, da je za obdobje od marca 2022 dalje plačeval preživnino za D. D. (drugo upnico). Dolžnik v pritožbi ne oporeka, da se je zakonita zastopnica z D. D. odselila z naslova ... Da bi po tem datumu na kakršen koli način prispeval k preživljanju D. D., pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navajal, kakor je utemeljeno izpostavilo sodišče prve stopnje. Navedb, da so tudi po tem obdobju živeli skupaj kot družina (le na dveh različnih naslovih), sodišče prve stopnje ni spregledalo, saj se je do teh navedb izrecno opredelilo. Vendar jim ob pomanjkanju (dodatnih) navedb in dokazov, utemeljeno ni sledilo. Neutemeljeno dolžnik izpostavlja, da temu ni bilo oporekano oziroma da ni bilo nasprotovano, da je bil z zakonito zastopnico v zvezi vse do maja 2025, saj sta takšnim navedbam nasprotovala upnika, vse skupaj pa je v svoji izpovedbi zanikala tudi njuna zakonita zastopnica. Kar izpostavlja dolžnik v pritožbi - da sta se z zakonito zastopnico upnikov dogovorila o medsebojni kompenzaciji preživnin, ker mati ne bo plačevala preživnine za A. A., ki bo prebival skupaj z njim, on pa ne za D. D., ki bo živela z zakonito zastopnico (in vse navedbe v povezavi s tem) - so nedovoljene pritožbene novote, zato jih tudi sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi sicer pobot preživnine ni dopusten (316. člen OZ).

24Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da ostane sklep o izvršbi v veljavi v delu, ki se nanaša na obdobje od marca 2022 dalje za drugo upnico oziroma mld. D. D., ugovor dolžnika pa v tem delu utemeljeno zavrnilo, s čimer je pravilno uporabilo 55. člen ZIZ (v povezavi z 58. členom ZIZ), kar je sicer še bil pritožbeni očitek. Pritožbene navedbe posledično niso utemeljene.

O stroškovni odločitvi v II. in III. točki izreka

25Sodišče druge stopnje je ob odsotnosti upnikovih in dolžnikovih vsebinskih pritožbenih navedb glede stroškovne odločitve v II. in III. točki izreka, izpodbijani sklep v tem delu (glede na posamezno pritožbo) preizkusilo zgolj v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Uradoma upoštevnih procesnih kršitev ni zaslediti, materialno pravo pa je pri obeh odločitvah pravilno uporabljeno.

Sklepno o obeh pritožbah

26Sodišče druge stopnje je odgovorilo na vse bistvene pritožbene očitke. Do drugih navedb se ni podrobneje opredeljevalo (niti jih ni povzemalo), saj za obravnavani postopek niso relevantne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

27Glede na zgoraj obrazloženo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v celoti pravilna, pritožbi pa nista utemeljeni. Ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, obe pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

O stroških pritožbenega postopka

28Ker nobena od strank v pritožbenem postopku ni uspela, same nosijo svoje stroške pritožbenega postopka, saj iz tega razloga ne gre za izvršbo potreben strošek oziroma stroški niso bili neutemeljeno povzročeni (peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

¹ Tudi sicer pritožba ponovno ne pojasni kako je ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa, zaradi česar se sodišče druge stopnje do očitka tudi vsebinsko ne bi moglo opredeliti.
² Torej tudi pri pričah, kateri zaslišanje sta predlagala upnika sama.
³ T. j., da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, saj je dolžnik uveljavljal, da je namesto plačevanja preživnine, na drug način prispeval k plačevanju le-te.
⁴ Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 233/2017 z dne 15. 2. 2018 in II Ips 133/98 z dne 24. 2. 1999, pa tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 732/2023 z dne 28. 6. 2023 in sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 139/2024 z dne 22. 7. 2024.
⁵ Sodne poravnave N 91/2025 z dne 3. 4. 2015, N 415/2015 z dne 9. 11. 2025 in N 394/2018 z dne 9. 11. 2018.