VSM Sklep III Cp 298/2025

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v tej zadevi (točka I izreka) ter predlog za postavitev nasprotnega udeleženca zavrglo (točka II izreka).

2Zoper ta sklep vlaga pritožbo predlagateljica in ga izpodbija v celoti iz razloga bistvene kršitve določb nepravdnega postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z ugotovitvijo stalnega oziroma začasnega prebivališča nasprotnega udeleženca v Republiki Sloveniji. Sodišče je brez da bi predlagateljici omogočilo kontradiktornost, na podlagi navedb nasprotnega udeleženca, ugotovilo obstoj mednarodnega elementa, saj bi naj iz priloženih kopij potnih listov izhajalo, da je nasprotni udeleženec rojen v Novem Sadu v Srbiji in je državljan Avstralije in Republike Hrvaške, ter da v uradno dostopnih evidencah ni zabeležen, kar naj bi kazalo na to, da nima in niti ni imel stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Na podlagi tega je preučilo pristojnost sodišča Republike Slovenije z uporabo določil Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopkih (v nadaljevanju ZMZPP) in zaključilo, da za odločanje v predmetni zadevi postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, ni pristojno, zato je predlog zavrglo. Predlagateljica primarno vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb nepravdnega postopka, in sicer 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Predlagateljici z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Predlagateljica je predlog vložila že 18. 10. 2024, zaradi nujnosti postopanja ob upoštevanju zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca je sodišče pozvala, da postopa brez odlašanja. Nadalje je pozivala, da se njenemu pooblaščencu vroči odgovor na predlog, vendar naslovno sodišče odgovora nasprotnega udeleženca predlagateljici ni vročilo. S tem je bistveno kršilo določbe nepravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V skladu s pravico do izjave bi moralo sodišče predlagateljici vročiti odgovor nasprotnega udeleženca, v katerem je zatrjeval, da je navedba predlagateljice o bivanju nasprotnega udeleženca v Republiki Sloveniji zavajajoča in neresnična. Navedeno stališče povzema tudi sodna praksa. V nadaljevanju podaja pritožbene očitke v zvezi z nepopolno in zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem. Poudarja, da je pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča bistveno, kje posameznik dejansko prebiva. Nasprotni udeleženec očitno ni izpolnil prijavne obveznosti iz 5. člena Zakona o prijavi prebivališča. Ker predlagateljica s tem ni bila seznanjena, bi v primeru vročitve odgovora nasprotnega udeleženca, sprožila ustrezni postopek. Pri presoji dejanskega prebivališča je potrebno ugotoviti, kje je središče življenjskih interesov posameznika. Ker predlagateljica ni imela možnosti izjave, iz sklepa sodišča pa izhaja, da je nasprotni udeleženec v odgovoru na predlog navajal, da nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Sloveniji, se predlagateljica glede teh navedb opredeljuje v nadaljevanju in podaja trditve v zvezi z dejanskim prebivanjem nasprotnega udeleženca v Republiki Sloveniji že od leta 2022.

3Pritožba je utemeljena.

4V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo in imenovanje skrbnika vročilo nasprotnemu udeležencu, kateri je v odgovoru na predlog ugovarjal pristojnosti sodišča Republike Slovenije z navedbami, da nima ne stalnega ne začasnega bivališča v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je nato izdalo izpodbijani sklep, v katerem je povzelo navedbe nasprotnega udeleženca iz odgovora na predlog ter vpogledalo v uradno dostopne evidence. Nadalje je v točki 3 obrazložitve navedlo, da "z listinami, iz katerih bi izhajalo nasprotno, ne razpolaga".

5Sodišče druge stopnje zato pritrjuje pritožbenim navedbam, da je sodišče s takim ravnanjem kršilo načelo kontradiktornosti, ki je uzakonjeno tako v pravdnem kot v nepravdnem postopku.¹ Sodišče ni navedlo razlogov, na podlagi katerih bi bilo dopustno od tega načela odstopiti, niti ti ne izhajajo iz podatkov spisa.

6Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave izhaja tudi pravica do izjavljanja v postopku, iz katere izhaja, da mora biti stranki zagotovljena možnost, da se izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Nasprotni udeleženec je namreč v odgovoru na predlog zatrjeval, da je navedba predlagateljice o bivanju nasprotnega udeleženca v Republiki Sloveniji zavajujoča in neresnična. Potrebno je pritrditi pritožbi, da je sodišče na podlagi navedb nasprotnega udeleženca ugotavljalo obstoj mednarodnega elementa. Sledilo je torej navedbam nasprotnega udeleženca, predlagateljici pa ni bilo omogočeno, da se o teh navedbah izjavi².

7Ker je podana kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče bo predlagateljici vročilo odgovor na predlog ter se ob ponovnem odločanju o ugovoru nepristojnosti slovenskega sodišča, ki ga je podal nasprotni udeleženec v odgovoru na predlog, izreklo tudi o nadaljnjih navedbah predlagateljice.

8Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1).

¹ Določba 5. člena ZNP-1, v katerem je točno opredeljeno, kdaj je od tega načela dopustno odstopiti.
² Primerljivo tudi v zadevi VSRS Sklep Cp 13/2003, z dne 28.8.2003.