VSL Sklep IV Cp 1159/2025

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se deloma ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi:

- v 2. alineji I. točke 1. odstavka izreka glede stikov v nedeljo in

- v II. točki 1. odstavka izreka ter

se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V preostalem delu se pritožba nasprotne udeleženke in v celoti pritožba predlagatelja zavrneta ter se sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje

1Stranki postopka sta starša šestletne A. A. Sodišče prve stopnje vodi postopek za ureditev starševskih obveznosti v zvezi z deklico. Stiki so pred izdajo sklepa potekali tako, da je A. A. preživljala čas z očetom ob sredah po vrtcu do 18. ure in vsako drugo soboto od dopoldneva do 18. ure istega dne.

2Sodišče prve stopnje je 11. 6. 2024 izdalo začasno odredbo, s katero je med drugim določilo, da stiki A. A. z očetom potekajo kot doslej vsako sredo, poleg tega pa še vsak drugi vikend v mesecu, in sicer tako, da julija deklica z očetom preživi celotno soboto in nedeljo, noč pa prespi pri materi, od avgusta 2024 naprej pa s sobote na nedeljo pri očetu tudi prenoči (I. točka izreka).

3Odločitev je bila potrjena s sklepom naslovnega sodišča IV Cp 1445/2024 z dne 22. 10. 2024.

4Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po predlogih obeh udeležencev in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je vrnilo stike za korak nazaj. Določilo je, da se stiki kot doslej izvajajo vsako sredo po vrtcu (oziroma pozneje po šoli), poleg tega pa vsak drugi vikend v soboto in nedeljo, vsak dan od 9:30 do 18:00 ure, vendar brez prenočevanja na vikend stiku (I. točka 1. odstavka izreka); nadalje je določilo, da se v času stikov deklice z očetom "dovolijo telefonski stiki mld. A. A. z materjo. Le-ti so lahko opravljeni na željo oziroma pobudo mld. deklice" (II. točka 1. odstavka izreka); poleg tega je določilo še denarno kazen in veljavnost začasne odredbe (III. in V. točka 1. odstavka izreka) ter zavrnilo, kar sta predlagatelj in nasprotna udeleženka zahtevala drugače ali več (glede drugačnega časovnega termina za čas vikend stika, glede prepovedi navezovanja kontaktov matere z deklico v času stikov ter glede drugačnega obsega začasnih stikov - 2. odstavek izreka).

Pritožbeni postopek

5Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca.

6Predlagatelj v pritožbi med drugim navaja, da je sodišče odpravilo prenočevanje na vikend stiku, ne da bi za to obstajal kakršen koli razlog. Zanikanje vloge očeta pri odraščanju hčere zaradi kapric ali celo kakšne druge duševne motnje matere je nesprejemljivo. Dejstvo, da deklica potrebuje več materine skrbi, ne pomeni, da se mora oče odpovedati stikom v času, ki je za starše in otroke v tej dobi najlepši in ko se sklepajo vezi, ki trajajo vse življenje.

7Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo predlagatelja in predlagala njeno zavrnitev.

8Nasprotna udeleženka v pritožbi med drugim navaja, da je začetek vikend stika določen prezgodaj, saj A. A. rada ob prostih dnevih poleži in se še malo poigra, zato predlaga, da se vikend stik prične ob 11.00 uri. V največjo korist A. A. bi bilo, če se vikend stiki izvajajo le en dan v vikendu. A. A. določene vikende sploh ni želela k očetu, treba jo je bilo zelo prepričevati. Prisilno izvajanje stikov je zaradi ravnanja predlagatelja grozno vplivalo na A. A., ki bo postala sproščena šele, ko ne bi bilo prisilnega izvajanja stikov, vmešavanja policije in ko bi šla k očetu manj pogosto. A. A. se očetu boji reči, da bi rada poklicala mamo. Povedala je, da se očeta boji, ker potem kriči ali pa jo začne pregovarjati, da kaj bo klicala mamo, če je tako ali tako vedno pri njej. Hčerka je nasprotno udeleženko tudi prosila, naj očetu pove, da naj ne blokira telefona, ker želi, da jo mama pokliče, ker mu ona tega ne upa reči. Izključno zaradi koristi A. A. je potrebno, da predlagatelj nasprotni udeleženki v celoti omogoči kontakt z A. A. tudi v času, ko je pri njem. Odločitev, da naj bi ob vikendih nasprotna udeleženka vozila A. A. k očetu, ni ustrezna; nasprotna udeleženka nima svojega avta, ki si ga mora vedno sposoditi, če želi A. A. kam peljati.

9Predlagatelj na pritožbo nasprotne udeleženke ni odgovoril.

10Pritožba nasprotne udeleženke je deloma utemeljena, pritožba predlagatelja pa ni utemeljena.

Glede pritožbe predlagatelja

11Sodišče prve stopnje je ugotovilo (11. do 14. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je s stopnjo verjetnosti izkazano, da A. A. za prenočevanje pri očetu še ni pripravljena in da ji stiki pri očetu z možnostjo prenočevanja povzročajo stisko, pri čemer se ni ukvarjalo z vprašanjem, kateri od staršev "je kriv" za stisko in A. A.-jino odklanjanje prenočevanja. S temi razlogi se predlagateljeva pritožba sploh ne sooči, temveč le posplošeno navaja, da ne obstaja noben razlog za začasno ukinitev prenočevanja med vikend stikom. Ostale pritožbene navedbe (o "kapricah ali celo kakšni drugi duševni motnji matere," o "jemanju življenja očetom" itd.) tudi ne vzpostavljajo vsebinske in argumentirane polemike z razlogi sodišča prve stopnje, zato jih niti ni mogoče preizkusiti.

12Ker glede pritožbe predlagatelja niso izkazani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku¹ v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku²) pritožbeni razlogi, jo je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo.

Glede pritožbe nasprotne udeleženke

13Nasprotna udeleženka v pritožbi kot bistveno navaja, da so tudi sedaj določeni vikend stiki preobsežni in da A. A. niso v korist, ker ji povzročajo stiske, ki se kažejo v njenem dolgotrajnem joku, kričanju, strahu, grizenju nohtov ipd. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje stisko A. A. zaznalo, vendar je premalo pozornosti posvetilo vprašanju, zakaj se je ta stiska pojavila oziroma ali predstavlja ogroženost, ki narekuje izdajo začasne odredbe.

14Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu povzelo navedbe udeležencev, vendar se do njih ni v zadostni meri opredelilo tako, da bi bilo mogoče preizkusiti, ali stiki v dveh zaporednih dnevih med vikendom A. A. ogrožajo. Nasprotna udeleženka je na primer v pripravljalni vlogi z dne 24. 2. 2025 navedla, da je predlagatelj, ko je dobil potrjeno diagnozo (pljučni rak z možganskimi metastazami), izjavil, da bo sedaj samega sebe postavil na prvo mesto in pričel bistveno več časa namenjati za svoje aktivnosti; če so te navedbe resnične, bi to utegnilo logično potrjevati materine navedbe, da se oče za A. A. ne zanima, da jo prepušča svojim sorodnikom (sestri ter otrokom iz prejšnjega zakona) in da pri stikih vztraja zgolj formalno oziroma se za A. A. zanima le, kadar mu ustreza (primerjaj list. št. 232). Nasprotna udeleženka je v isti vlogi opisala tudi več (domnevnih) neprimernih dejanj predlagatelja (ko je odpeljal opremo za sankanje, kar je A. A. užalostilo; dogodek 25. 12. 2024, ko je domnevno vpričo A. A. udaril nasprotno udeleženko; v vlogi z dne 30. 11. 2024 opisuje primer, ko je bila A. A. povabljena na otroški piknik, pa je predlagatelj ni hotel pripeljati in je domnevno izjavil, da se s starši prijateljev A. A. ne bo družil³). Če so te trditve resnične (zlasti je zaskrbljujoče domnevno nasilje vpričo A. A.; če so trditve o nasilju resnične, se postavlja tudi vprašanje siceršnje sposobnosti očetove samokontrole v odnosu do A. A.), je to morda lahko razlog, da je A. A. začela stike z očetom zavračati in da se očeta boji. Poleg tega je iz spisa razvidno, da je predlagatelj zavračal postavitev zagovornika otrokovih pravic (vloga z dne 2. 9. 2024; dopis varuha človekovih pravic z dne 1. 4. 2025, iz katerega izhaja, da se oče ni odzval povabilu za podajo soglasja k postavitvi zagovornika otroku), kar ni ravnanje, ki bi bilo v korist otroka (varuh je v zgoraj citiranem dopisu menil, da bi zagovornik v tem primeru lahko ponudil strokovno pomoč in bi bil A. A. v korist).

15Iz mnenj CSD je razvidno, da je CSD ... (enota B.) konec leta 2023 skušal opraviti razgovor s staršema, ki pa je bil prekinjen zaradi hudega spora z obtoževanji tako z ene kot z druge strani (mnenje z dne 18. 1. 2024); pozneje so situacijo spremljali prek pisnih vlog, deklice pa očitno CSD sploh še ni videl (zapisnik zaslišanja predstavnice CSD na naroku 11. 6. 2024; mnenje CSD z dne 28. 1. 2025 in dopis z dne 12. 3. 2025 - v zadnjih dveh obakrat ugotavljajo, da izvor težav A. A. oziroma njeno zavračanje stikov "še ni raziskano"). Kljub temu, da je sodišče prve stopnje imenovalo izvedenko klinične psihologije, je vloga CSD v tej zadevi po oceni pritožbenega sodišča preveč pasivna.⁴ V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje bolj aktivno usmerjati in spodbujati delo CSD (na primer z zahtevo za dopolnitev mnenja).

16V zvezi z II. točko 1. odstavka izreka izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je njena dikcija najmanj dvoumna: "V času stikov … se dovolijo telefonski stiki mld. A. A. z materjo. Le-ti so lahko opravljeni na željo oz. pobudo mld. deklice." Ni jasno, ali to pomeni, da se telefonski stiki lahko izvajajo le na željo oziroma pobudo deklice ali tudi na kakšen drug način, npr. na klic matere. Iz obrazložitve (19. točka) je mogoče razumeti, da mama v času, ko ima deklica stik z očetom, ne sme po telefonu klicati ne očeta ne hčerke, kar je glede na besedilo izreka dvoumno in potencialno protislovno. Splošno pravno pravilo v demokratični družbi določa, da je vse, kar ni izrecno prepovedano, dovoljeno, medtem ko je mogoče 19. točko razlagati tudi tako, da mati v času trajanja dekličinega stika z očetom ne sme klicati (tudi ni jasno, koga - predlagatelja ali deklice?). Še dodatno dvoumnost ustvarja 2. odstavek izreka izpodbijanega sklepa, kjer je zavrnjena zahteva predlagatelja "glede prepovedi navezovanja kontaktov matere z deklico v času stikov."

17Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ravnanje predlagatelja, ki je blokiral telefonsko številko nasprotne udeleženke, tako da ga ta ne more poklicati niti v nujnih primerih,⁵ najmanj nenavadno in zanj ni videti nobenega razumnega razloga. Glede na starost A. A. je nujno, da je komunikacija med staršema odprta vsaj za izmenjavo nujnih sporočil. To bo tudi nujen pogoj za izvajanje skupnega starševstva, za kar se zavzema tudi predlagatelj (vloga z dne 25. 10. 2023). Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni najti nobene podlage za predlog, da se materi prepove navezovanje stikov z deklico, predvsem pa ni sodišče prve stopnje navedlo nikakršnih razlogov, zakaj bi bilo kakršnokoli omejevanje takih stikov potrebno za preprečitev ogroženosti otroka (primerjaj 157. in 161. člen Družinskega zakonika⁶). Zato bo moralo prvostopenjsko sodišče ob ponovnem odločanju kritično pretehtati, ali je izdaja kakršnekoli začasne odredbe v zvezi z omejevanjem materinega komuniciranja potrebna zaradi preprečitve ogroženosti otroka ali pa bi bilo morda (kot je predlagala nasprotna udeleženka) za preprečitev otrokove ogroženosti potrebno predlagatelju naložiti, da v svojem telefonu odblokira nasprotno udeleženko.

18Neutemeljene pa so pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da je začetek vikend stika (ob 9:30 uri) prezgodnji, ker A. A. rada ob prostih dnevih zjutraj poleži in se še malo poigra. Četudi je to res, pa nekoliko zgodnejše vstajanje otroka ne ogroža (in tudi pritožba tega ne zatrjuje - 161. člen DZ).

19Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi z vožnjami na stik in s stika. Sodišče prve stopnje s tem, ko je breme vožnje na stike oziroma s stika enakomerno porazdelilo med oba starša, ni kršilo nobene določbe materialnega ali procesnega prava. Pritožbene navedbe v zvezi s prepirom in nasiljem ob primopredaji so neutemeljene, saj bi do takih izgredov (pritožbeno sodišče se na tem mestu ne opredeljuje, ali so te navedbe resnične ali ne) lahko prišlo tudi, če bi deklico prišel za stik iskat predlagatelj. Neutemeljene so tudi navedbe, da nasprotna udeleženka nima svojega avta in si ga mora izposojati, saj to ni okoliščina (pritožba tega ne zatrjuje, še manj izkaže), ki bi ogrožala otroka.

20Glede na povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje glede dela stikov (stiki oba dneva ali zgolj en dan vikenda) in glede telefonskih stikov nasprotne udeleženke z deklico preuranjena, saj je izostala presoja o nekaterih navedbah nasprotne udeleženke, ki bi utegnile biti pomembne za odločanje o tem vprašanju. Sodišče prve stopnje se bo moralo opredeliti do v prejšnjih odstavkih izpostavljenih trditev, okoliščin in indicev ter (na primer s pomočjo dopolnjenega mnenja CSD) ugotoviti, kaj se pravzaprav dogaja na stikih, zakaj A. A. stike z očetom nenadoma zavrača oziroma zakaj jo (če jo res) stiki spravljajo v takšno stisko, kot zatrjuje nasprotna udeleženka. Pri tem naj upošteva, da so začasne odredbe v družinskih zadevah namenjene prvič in predvsem preprečevanju ogroženosti otroka in ne zagotavljanju optimalnega stikovanja ali udobju udeležencev postopka.

21Zato je pritožbi nasprotne udeleženke deloma ugodilo in izpodbijani sklep deloma razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), kot izhaja iz izreka tega sklepa. Ker glede preostalega dela izpodbijanega sklepa ni ugotovilo niti izrecno zatrjevanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) kršitev, je v preostalem delu pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
² Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.
³ V isti vlogi opisuje nasprotna udeleženka tudi dogodek, ko je morala A. A. v bolnišnico v C., vendar je predlagatelj ni hotel peljati (nasprotna udeleženka svojega avtomobila nima) in je domnevno rekel, da če [nasprotna udeleženka] ni sposobna sama tega urediti; če je ta dogodek resničen, je to najmanj izredno nenavadno vedenje, saj je od vsakega starša razumno pričakovati, da bo v primeru potrebe otroka odpeljal v bolnišnico, ne glede na morebitne zamere in averzije do bivše partnerke.
⁴ V več kot letu dni se opravili le en (nepopoln, nezaključen) neposredni razgovor s staršema, deklice pa očitno niso niti videli. Prav tako iz mnenj ni razvidno, da bi CSD opravil kakšno poizvedbo ali razgovor npr. z drugimi sorodniki ali vrtcem, ki ga A. A. obiskuje, ali obisk na domu.
⁵ Nasprotna udeleženka navaja tudi primer, ko je bila (domnevno) A. A. bolna in ni šla v vrtec, česar pa predlagatelju ni bilo mogoče sporočiti, tako da jo je ta v sredo v vrtcu zaman iskal, da bi jo prevzel na stik.
⁶ Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ.