VSL Sklep I Ip 293/2025

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se upniku priznajo nadaljnji stroški izvršilnega postopka v višini 164,54 EUR, ki mu jih je dolžan plačati dolžnik v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno plačilo.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je izvršitelj v enkratnem obisku prišel za dva upnika, in sicer A. d.d. in B. d.d. in izdal obračun obema, kar je kaznivo dejanje. Zato se pritožuje na stroškovnik kot tudi zahtevo za izterjavo, saj bi ga upnik moral obvestiti o obisku izvršitelja in sploh preden je zadevo predal na sodišče. Upnika bi nato dolžnik seznanil s situacijo in plačilno nesposobnostjo. Upnika je obvestil ter bodo terjatev odpisali. Tudi sodišče naj si ne nalaga dela in stroškov.

3Pritožba je utemeljena.

4Ob vpogledu v elektronski vpisnik izvršilnih zadev je višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v zadevi I 391/2019 dne 6. 6. 2024, v kateri je za opravo izvršilnih dejanj premičninske izvršbe bil prav tako določen izvršitelj C. C., izdalo sklep, s katerim je upniku v tisti zadevi, zavarovalnici B. d.d., priznalo stroške izvršitelja v višini 164,54 EUR po stroškovniku z dne 31. 5. 2024. Ob vpogledu v sam stroškovnik v tisti zadevi višje sodišče ugotavlja, da je ta, razen kar se tiče identifikacije upnika in terjatve ter izračuna zamudnih obresti, po vsebini povsem enak, kot stroškovnik izvršitelja v obravnavani zadevi, izdan istega dne, kot je bil izdan tudi stroškovnik v zadevi I 391/2019. Zoper sklep je vložena pritožba, ki višjemu sodišču še ni bila predložena. Zadeva je namreč v fazi odločanja o taksni oprostitvi, pritožba tudi še ni bila vročena v izjavo upniku. V pritožbi dolžnik uveljavlja enako, kot v predloženi zadevi, in sicer, da je izvršitelj na isti dan opravljal izvršilno dejanje za dva upnika.

5Če izvršitelj opravlja izvršilna dejanja oziroma dejanja zavarovanja za več upnikov zoper istega dolžnika, se sicer vsaka zadeva vpiše v evidenco samostojno, kot samostojna zadeva pod samostojno zaporedno številko (drugi odstavek 21. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja - Pravilnik). Ne glede na samostojen vpis zadeve posameznega upnika zoper istega dolžnika pa ZIZ v drugem odstavku 291. člena nalaga, da mora izvršitelj v takem primeru združiti opravo dejanj izvršbe in zavarovanja. To pravilo izvršitelju nalaga, da ne opravlja izvršilnih dejanj samostojno za vsakega upnika, ampak za vse upnike skupaj. Z opravo hkratnega rubeža za več upnikov, se uresničuje temeljno načelo izvršbe, ki je hitrost in ekonomičnost postopka.¹

6Prav tako mora izvršitelj v takem primeru skladno z drugim odstavkom 60. člena Pravilnika pripraviti skupno poročilo. Če izda izvršitelj skupno poročilo za več združenih zadev zoper istega dolžnika izda tudi skupni obračun (drugi odstavek 61. člena Pravilnika). Slednje pomeni, da izvršitelj stroške obračuna le enkrat ter ima pravico do nagrade le za en obračun stroškov.

7V sodni praksi je bilo sprejeto stališče, da kadar so določene dolžnikove stvari že zarubljene, glede na določbo prvega odstavka 91. člena ZIZ in določbo prvega odstavka 83. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, izvršitelj ne opravi novega rubeža in nove cenitve teh stvari, temveč v rubežnem zapisniku le zaznamuje podatke iz poznejšega sklepa o izvršbi in svojo ugotovitev, ali zarubljene stvari zadoščajo tudi za poplačilo drugih terjatev. V primeru več izvršb na premičnine istega dolžnika torej praviloma ni opravljenih več samostojnih rubežev (tako sklep VSL II Ip 4018/2014). Posledično po presoji višjega sodišča povedano pomeni, da izvršitelj zoper istega dolžnika, v primeru, kot je obravnavani, ko rubež ni bil uspešen iz razloga, ker je dolžnik na naslovu neznan, tudi ne more opraviti več samostojnih neuspešnih rubežev na isti dan. Po presoji višjega sodišča bi tako izvršitelj lahko obračunal le eno nagrado za neuspešen rubež, in sicer od osnove, ki bi predstavljala seštevek obeh terjatev na dan prvega rubeža (prim. 3 člen Pravilnika o tarifi in 1. točko tar. št. tega pravilnika).² Ker gre za opravo skupnega rubeža, ima izvršitelj pravico le do nagrade za eno poizvedbo o lastništvu vozila in enkratno kilometrino. Pač pa bi izvršitelj imel pravico do nagrade za dva ločena obračuna obresti, saj gre za 2 različni terjatvi.

8Izvršitelj bi torej moral pripraviti skupni obračun, v razmerju do upnikov pa bi šlo za deljivo terjatev. Ker izvršitelj obračuna ni pripravil na ustrezen način, so v obeh zadevah terjani stroški do dolžnika previsoki, hkrati pa sta previsoke stroške morala plačati tudi oba upnika. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da sta bila upnika seznanjena, da bi izvršitelj moral pripraviti skupni obračun, zato ni jasno, ali sta upnika imela realno možnost vložitve ustreznih zahtev za presojo obračunov.

9Kljub povedanemu sodišče prve stopnje za svojo odločitev, v kateri je upniku priznalo vse priglašene stroške, ni podalo potrebnih razlogov o odločilnih dejstvih glede na citirano materialnopravno podlago. Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi česar je bilo pritožbi treba ugoditi, sklep pa razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o izvršilnih stroških, upoštevaje zgoraj navedena izhodišča, pri čemer naj v obzir vzame tudi zadevo I 391/2019 na način, da med odločitvama v obeh zadevah ne bo nasprotij. Ob tem naj od izvršitelja pridobi pojasnila glede obravnavanja zadev kot združenih ter o skupnem obračunu in delitvi stroškov med upnika, o pritožbah dolžnika in pojasnilih izvršitelja pa naj predhodno pridobi tudi izjavo upnikov.

¹ E-paket izvršba, Priročnik za uporabnika - delo in stroški izvršitelja, Komentar 24. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja.
² Za več upnikov Pravilnik o tarifi le v drugem odstavku 4. člena, in sicer le glede (tam naštetih) dejanj v zvezi s prodajo zarubljenih premičnin, določa plačilo izvršitelja v primeru, da je upnikov več. Za takšne nagrade v obravnavani zadevi niti ne gre.