VSK Sodba PRp 156/2025

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Storilca morata plačati sodno takso za pritožbo in sicer pravna oseba v znesku 225,00 EUR, odgovorna oseba pravne osebe pa v znesku 75,00 EUR.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Novi Gorici delno ugodilo zahtevi storilcev za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Nova Gorica DT 7100-600/2024-4 z dne 26. 6. 2024, tako da jima je za prekršek po 8. točki prvega odstavka 239. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot-1) odmerilo nižjo sankcijo.

2Zoper sodbo se storilca pritožujeta po svoji zagovornici. Vztrajata, da je bila odločba o prekršku izdana v nasprotju z določbo 15. člena ZVPot-1 in v nasprotju z gradivom Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport z dne 21. 2. 2023 in tudi v nasprotju z inšpekcijskim postopkom, ki ga je ob enakih okoliščinah izvajala Območna enota Koper. Napačna uporaba 8. točke prvega odstavka 239. člena ZVPot-1 je posledica napačne izhodiščne predpostavke in opustitve izvedbe ključnih dokazov (zaslišanja tržne inšpektorice Območne enote Koper). Napačna je predpostavka, da naj blago v Kopru predhodno ne bi bilo znižano (kar je bilo izkazano v dokaznem postopku). Zato ni mogoče dopustiti, da storilca za isto ravnanje prejmeta različni odločbi. V ZVPot-1 ni predpisano, da se mora popust obvezno računati od najnižje cene v zadnjih 30 dneh, ključno je, da potrošnik ni zaveden, kar v predmetni zadevi ni bil. Sodišče se neutemeljeno sklicuje tudi na sodbo Sodišča Evropske unije, ki v času, ko naj bi bil storjen prekršek, še ni bila izdana. Zato storilcema ni mogoče očitati, da bi jo morala poznati.

3V odgovoru na pritožbo je prekrškovni organ pritrdil razlogom izpodbijane sodbe in predlagal zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predmet odločanja v tem postopku je samo prekršek po 8. točki prvega odstavka 239. člena ZVPot-1. V postopku odločanja o pritožbi zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo ni dopusten pritožbeni razlog napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila cena posameznih artiklov v zadnjih 30 dneh pred znižanjem že enkrat znižana, kar za pritožnika niti ni sporno. Prav tako je sodišče ugotovilo, da je bilo na listkih zapisana prvotna (redna cena) in nova cena ter odstotek popusta, obračunan od redne cene (in ne od najnižje cene v zadnjih 30 dneh).

6Pritožnika se ne moreta sklicevati na odločbo Območne enote Koper, saj ta niti ni bila predmet nobenega pritožbenega preizkusa. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje inšpektorice. Dokazi niso namenjeni razlagi materialnega prava, temveč ugotavljanju dejanskega stanja. Za ta postopek je edino relevantno, ali ugotovljeno dejansko stanje izpolnjuje objektivne znake prekrška po 8. točki prvega odstavka 239. člena ZVPot-1. V zvezi s tem se je sodišče prve stopnje res sklicevalo na sodbo Sodišča evropske unije, vendar to sodišče ne ustvarja prava, ampak daje le razlago posameznih določb prava Evropske unije. Sodba tako le potrjuje, da je razlaga prava, kakršno sta uporabila prekrškovni organ in sodišče, pravilna¹.

7Prekršek po določbi 8. točke prvega odstavka 239. člena ZVPot-1 stori pravna oseba, ki v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 47. člena tega zakona uporabi nepošteno poslovno prakso v razmerju do potrošnikov. Poslovna praksa je nepoštena, če nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in v zvezi z izdelkom bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje potrošnikov, zlasti pa so nepoštene poslovne prakse tiste, ki so zavajajoče. Izračun odstotka popusta od redne cene, čeprav so se v krajšem obdobju pred tem isti artikli prodajali tudi že po nižji ceni, je gotovo zavajajoč. Pomeni namreč, da je bilo dejansko znižanje manjše od oglaševanega. Tudi v navodilu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je navedeno, da sicer ni obvezno objaviti redne cene, ne sme pa se zavajati, od katere redne cene je obračun popust. Potrošnikom mora biti jasno, kaj pomenijo druge navedene cene. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je bilo zato materialno pravo uporabljeno pravilno.

8Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1). Pritožnika morata na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati sodne takso za pritožbo, pravna oseba v znesku 225,00 EUR, odgovorna oseba pa v znesku 75,00 EUR.

¹ In da torej ni treba enakega vprašanja postaviti še v tej zadevi.