VSL Sklep I Cp 1393/2025

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

171-letni A. A. (nasprotni udeleženec) od decembra 2020 biva v socialno varstvenem zavodu - domu za starejše. Dom za starejše (predlagatelj) je sodišču predlagal, naj nasprotnega udeleženca namesti v varovani oddelek katerega od socialno varstvenih zavodov. Pojasnil je, da nasprotni udeleženec nujno potrebuje bivanje v takem oddelku, ker so za to izpolnjeni pogoji iz 75. člena Zakona o duševnem zdravju.¹ Sodišče prve stopnje je s sklepom ugodilo predlogu. Tako je v I. točki izreka sklenilo, da se nasprotnega udeleženca za eno leto, šteto od izdaje sklepa, proti njegovi volji sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda B., ki mora nasprotnega udeleženca namestiti na prvo prosto mesto v okolico Ljubljane ali na Gorenjskem. Ker v navedenem zavodu ni prostega mesta, je še sklenilo, da se nasprotnega udeleženca do sprejema v zavod začasno zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike C., vendar najdlje "za 6 mesecev od sprejema po tem sklepu, nakar je za podaljšanje zadržanja v UPK C. ponovno treba presojati izpolnjenost pogojev po ZDZdr" (II. točka izreka).

2Nasprotni udeleženec se po odvetnici pritožuje zoper II. točko izreka sklepa. Uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga odpravo izpodbijanega dela sklepa oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev v ponovno sojenje. Strinja se s pisnim izvedenskim mnenjem sodne izvedenke psihiatrične stroke in z njegovo ustno dopolnitvijo na naroku. Od tam po njegovem izhaja, da potrebuje nasprotni udeleženec stalno oskrbo in varstvo, ki ju zaradi psihične motnje ni mogoče zagotoviti na noben drug način, niti v običajnem (odprtem) oddelku doma starejših. Nasprotni udeleženec opozarja, da je izvedenka tudi na naroku vztrajala pri pisnem mnenju, da lahko nasprotni udeleženec na prosto mesto v varovanem oddelku počaka pri predlagatelju in da ga bodo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja od tam preusmerili v UPK C. ali SB D. oziroma KOPA E. Polemizira pa nasprotni udeleženec z dopolnitvijo izvedenskega mnenja, ki jo je dala izvedenka po naroku. V njej je ocenila, da nasprotni udeleženec na prosto mesto ne more čakati pri predlagatelju, "ker je ponovil zanj in druge ogrožajoče vedenje, tega ne obžaluje in grozi s podobnimi ravnanji še naprej", poleg tega potrebuje stalni nadzor nad telesnim in psihičnim stanjem. Ker "ponovno ogrožajoče vedenje" ni opisano, se nasprotni udeleženec do tega ne more vsebinsko opredeliti. Vsekakor pa po njegovem takšno ponovno vedenje ni moglo biti večje intenzivnosti od njegovih siceršnjih ravnanj in je predlog za hospitalizacijo prestrog. Nasprotni udeleženec je prepričan, da lahko, kot doslej, na prosto mesto čaka pri predlagatelju, in opozarja, da pomeni hospitalizacija hudo omejitev osebne svobode.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je izreklo enoletni sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek doma starejših. Jedro te odločitve je ocena, da ima nasprotni udeleženec zaradi duševne motnje (zlasti psihoorganske spremenjenosti, ki je nastala na osnovi osebnostne motnje)² hudo motena presojo realnosti in obvladovanje svojih ravnanj, zaradi tega pa huje ogroža svoje zdravje in zdravje drugih. Ogrožanje zdravja je sodišče prepoznalo v naslednjem: (i) nasprotnemu udeležencu, ker ne more skrbeti zase, se slabša huda oblika kronične obstruktivne pljučne bolezni; (ii) zaradi te bolezni uporablja koncentrator kisika in ker krši vsa pravila ter v sobi kadi, je doživel eksplozijo s poškodbo obraza; (iii) v sobi kopiči predmete in ne pusti pospravljanja, zato obstajajo nevarnost okužbe, zastrupitve s hrano in tekočinami; (iv) v sobi je povzročil požar, ki je bil pogašen, s kajenjem v sobi in prižiganjem ognja namerava nadaljevati.

5Nasprotni udeleženec izpodbija le odločitev, da se ga začasno, to je do izpraznitve prvega prostega mesta v varovanem oddelku, namesti v oddelek psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom. Trdi, da je podlaga za to odločitev v dopolnitvi izvedenskega mnenja vsebovana ugotovitev, da je nasprotni udeleženec "ponovil zanj in za druge stanovalce ogrožajoče vedenje" in da grozi s prihodnjimi podobnimi vedenji. Nasprotni udeleženec očita, da to vedenje ni opisano in da se do tako splošne teze ne more vsebinsko opredeliti. Temu nasprotni udeleženec sicer pripisuje zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Pritožbeno sodišče v tem vidi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

6Iz poteka sodnega postopka in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa res izhaja, da je bila za izpodbijano odločitev ključna t. i. dopolnitev izvedenskega mnenja. To dopolnitev je izvedenka (ne da bi jo k temu pozvalo sodišče) poslala sodišču po e-pošti po končani ustni obravnavi.³ Pred tem je izvedenka v pisnem izvedenskem mnenju z dne 30. 6. na vprašanje sodišča, ali lahko nasprotni udeleženec na prosto mesto počaka pri predlagatelju, odgovorila pritrdilno. Na ustni obravnavi 21. 7., na kateri je bila ves čas navzoča tudi sodna izvedenka, je predlagatelj poudaril dvoje. Prvič, da je nasprotni udeleženec 13. 7. - torej po izdelavi izvedenskega mnenja - v sobi z zažigom papirnatih robcev namerno povzročil požar, tako da se je sprožil alarm in je bila soba polna dima, požar pa je pogasilo osebje, da nasprotni udeleženec dogodka ne obžaluje in namerava s takimi ravnanji nadaljevati. In drugič, zaradi pravkar opisanega je predlagatelj na naroku predlagal, naj sodišče nasprotnega udeleženca v času čakanja na prosto mesto varovanega oddelka namesti v drugo ustrezno ustanovo. Zraven tega je nasprotni udeleženec na naroku tudi sam priznal opisani dogodek in zelo ilustrativno povedal, da namerava s tovrstnimi dejanji nadaljevati. Sodna izvedenka, ki je vse to slišala, na naroku ni odstopila od svoje predhodne pisne strokovne ocene, da lahko nasprotni udeleženec na prosto mesto počaka pri predlagatelju in da ga bodo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja od tam preusmerili v UPK C. ali SB D. oziroma KOPA E. Prav tako je bilo na naroku razkrito, da je bil nasprotni udeleženec dan po zažigu robcev sprejet na psihiatrično kliniki, a od tam 18. 7. odpuščen nazaj k predlagatelju. Sodišče je ob koncu naroka napovedalo, da bo izreklo namestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek doma za starejše v ljubljansko-gorenjski regiji.

7Po končanem naroku izdelana in sodišču predložena dopolnitev (v bistvu delna sprememba) mnenja izvedenke - in s tem odločitev sodišča, ki se nanj odločilno opira - je utemeljena na scela abstraktnem opisu: ponovljeno "ogrožajoče vedenje". Ta opis označuje le lastnost nekega dogodka (vedenja) - da je ogrožajoč. Nejasno pa je, katero konkretno vedenje nasprotnega udeleženca je imela izvedenka - in s tem sodišče - v mislih in ga ocenjuje za ogrožajočega. Kvečjemu lahko logično domnevamo, da gre za vedenje, za katerega se na naroku še ni vedelo, a niti to ne drži nujno. Ker je tako, ni mogoče preizkusiti, ali je odločitev o nujnosti namestitve nasprotnega udeleženca v posebni nadzorovani oddelek psihiatrične klinike pravilna, oziroma, na katero konkretno dejstvo svojo oceno o tem opira izvedenka in za njo sodišče. Izpodbijana odločitev je torej obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Te kršitve pritožbeno sodišče po naravi stvari ne more samo odpraviti, zato je izpodbijano II. točko izreka sklepa razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku⁴).

8Sodišče prve stopnje bo tako moralo jasno utemeljiti konkretne razloge, zaradi katerih je po njegovi presoji treba začasno, do sprostitve prostega mesta v ustreznem varovanem oddelku doma starejših, namestiti nasprotnega udeleženca na oddelek psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom. Ker je za to treba posebno strokovno znanje, bo moralo pred tem z izvedenko v kontradiktornem postopku, o katerem mora biti obveščena tudi psihiatrična klinika, razčistiti, na katera konkretna vedenja nasprotnega udeleženca opira izvedenka (in s tem v zvezi sodišče) oceno, da nasprotni udeleženec ne more več čakati pri predlagatelju, temveč na oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom.

9V zvezi s pritožbeno trditvijo, da pomeni namestitev v bolnišnični oddelek pod posebnim nadzorom posebno hud poseg v človekove pravice, pritožbeno sodišče pojasnjuje naslednje. Noben socialno varstveni zavod v času odločanja sodišča ni imel prostega mesta v varovanem oddelku. Zato takojšnja namestitev nasprotnega udeleženca v tak zaseden zavod ni mogoča - prizadela bi namreč njegovo osebno dostojanstvo in varnost ter duševno in telesno celovitost ter iste človekove pravice drugih stanovalcev in zaposlenih v zavodu. V primerih opisane vrzeli v delovanju sistema socialne varnosti je sodišče prisiljeno tehtati dvoje. Na eni strani nevarnost, ki jo za življenje in zdravje drugih stanovalcev predlagatelja in samega nasprotnega udeleženca pomeni njegovo nadaljnje bivanje pri njih, čeprav le še začasno - do sprostitve mesta v varovanem oddelku zavoda. Na drugi strani tehtnice so negativni učinki, ki jih ima za nasprotnega udeleženca zadržanje v bolnišnici pod posebnim nadzorom, čeprav akutnega zdravljenja tam ne potrebuje in čeprav tamkajšnja terapevtska obravnava ni enaka tisti v ustreznem socialno varstvenem zavodu. Temu je treba prišteti še dejstvo, da poslanstvo bolnišnice ni varstvo, temveč zdravljenje, in da so tudi njene kapacitete omejene. Skladno s sodno prakso lahko opisano tehtanje v okoliščinah konkretnega primera pokaže, da je ustavnopravno nujna začasna namestitev v psihiatrični bolnišnici, ki ima varovani oddelek, in lahko zagotovi primerno varstvo.⁵

¹ Uradni list RS, št. 77/08 in nasl. - v nadaljevanju ZDZdr.
² Poleg te ugotavlja izvedenka še škodljivo uživanje alkohola in bipolarno motnjo (zaradi slednje je bil dvanajstkrat hospitaliziran).
³ V njej je dobesedno zapisala: "Gospod je ponovil zanj in za druge sostanovalce ogrožujoče vedenje, tega ne obžaluje in grozi s podobnimi vedenji še naprej. Poleg tega potrebuje stalni nadzor tako nad telesnim in psihičnim stanjem in ocenjujem, da gospod ne more čakati na ustrezni varovani oddelek v DSO F. Potrebno bi ga bilo hospitalizirato v UPK C. ali PB G., kjer bi čakal na sprejem v DSO. V hospitalni obravnavi bi bilo zanj primerno poskrbljeno glede težav z dihanjem in psihične nestabilnosti, ob tem pa tudi ne bi ogrožal sebe in drugih."
⁴ Uradni list RS, št. 16/19 - ZNP-1.
⁵ Tako v odločbah Vrhovnega sodišča RS II Ips 51/2019 z dne 25. 4. 2019 in II Ips 71/2019 z dne 27. 6. 2019.