VSL Sklep Cst 158/2025

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru upnika (delno) ugodilo in sklep o končanju postopka z dne 5. 2. 2025 spremenilo tako, da se glasi:

- stečajni postopek se konča, ne da bi bila opravljanja razdelitev upnikom (točka I. izreka),

- upravitelj A. A. se razreši (točka II. izreka),

- na Republiko Slovenijo se prenese premoženje in sicer so to preostali odpadki, ki so predmet odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in energijo št. 06182-1145/32 (točka III. izreka).

2Zoper sklep je upnica pravočasno vložila ugovor (pravilno pritožbo), saj po njenem mnenju niso izpolnjeni zakonski pogoji za končanje stečajnega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Prepozen odgovor na pritožbo upravitelja se ne upošteva (drugi odstavek 344. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

3Pritožba je utemeljena.

4Po navedbah upnice v pritožbi je sodišče prve stopnje nepravilno sledilo upravitelju, ki je v končnem poročilu z dne 28. 4. 2025 (PD 46) predlagal, da se preostali gradbeni odpadki, ki so predmet odločbe št. 06182-1145/2023, prenesejo na Republiko Slovenijo v smislu določil šestega odstavka 65. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, ZVO-2). Po njenem mnenju v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba šestega odstavka 65. člena ZVO-2, ampak bi moralo sodišče uporabiti četrti odstavek 65. člena ZVO-2. Dolžniku je bila izdana odločba Republike Slovenije, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo, Inšpekcija za okolje, dne 28. 7. 2023, torej pred začetkom stečajnega postopka, ki se je pričel dne 18. 12. 2023.¹ Odločba še ni bila izvršena v delu, ki se nanaša na odstranitev nezakonito odloženega zemeljskega izkopa, pomešanega z gradbenimi odpadki. Po mnenju upnice je stečajni upravitelj tisti, ki mora zagotoviti sanacijo okoljske škode in se tej obveznosti ne more izogniti s prenosom odpadkov na Republiko Slovenijo (čeprav upnica doslej temu ni nasprotovala). Če sredstva v stečajni masi ne zadoščajo za plačilo izvedbe ukrepov sanacije okoljske škode, jih založi Republika Slovenija. Zato po mnenju pritožnice niso izpolnjeni pogoji za končanje stečajnega postopka in je izdaja sklepa o končanju postopka preuranjena, saj bi upravitelj moral postopati skladno z določbo 374. člena ZFPPIPP. Opozarja še, da je v izreku izpodbijanega sklepa v točki III. navedena napačna številka odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in energijo, saj je pravilna številka odločbe 06182-1145/2023.

5Iz (skope) obrazložitve izpodbijanega sklepa glede predmetnih odpadkov izhaja zgolj, da je sodišče prve stopnje odločilo tudi o premoženju, navedenem v točki III. izreka, ki je bilo predmet ugovora proti prvotnemu sklepu, in sicer gre za preostale odpadke, ki so predmet odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in energijo št. 06182-1145/32 (pravilno 06182-1145/2023).

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ki jih izpostavlja pritožnica.

7ZFPPIPP v 1. točki drugega odstavka 374. člena določa, da se onesnažena nepremičnina ali odpadki, če stečajna masa ne zadošča za kritje stroškov ekološke sanacije, prinese na Republiko Slovenijo, če upniki ali družbeniki ne privolijo v prevzem tega premoženja. Onesnaženo premoženje je torej mogoče prenesti na državo samo, če v stečajni masi ni dovolj premoženja za sanacijo. Tudi ZVO-2 izhaja iz načela, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja tudi v primeru stečaja ali likvidacije.² ZVO-2 v 65. členu določa, da se v primeru stečaja uporabljajo splošna pravila iz ZFPPIPP, razen če ZVO-2 ne določa drugače (prvi odstavek cit. člena). Če sredstva v stečajni masi ne zadoščajo za plačilo izvedbe ukrepov iz 123., 125. ali 139. člena ZVO-2, jih založi Republika Slovenija (tretji odstavek cit. člena). Stečajni upravitelj mora zagotoviti sanacijo ali nadaljevanje sanacije okoljske škode, če je bila povzročitelju obremenitve pred stečajem ali po njem izdana odločba o sanaciji okoljske škode iz prvega odstavka 165. člena tega zakona. Če sredstva v stečajni masi ne zadoščajo za plačilo izvedbe ukrepov sanacije okoljske škode, jih založi Republika Slovenija (četrti odstavek cit. člena). Če so v stečajni masi odpadki ali nevarne snovi, ki jih ni bilo mogoče prodati ali razdeliti upnikom v skladu z ZFPPIPP, postane imetnik odpadkov in nevarnih snovi Republika Slovenija (šesti odstavek cit. člena). Stroške predpisanega ravnanja z odpadki in nevarnimi snovmi iz šestega odstavka tega člena oceni sodni cenilec. Če sredstva v stečajni masi ne zadoščajo za plačilo cenitve, jih založi Republika Slovenija.

8Pritožnica pravilno opozarja, da iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi upravitelj ponudil predmetne odpadke v prevzem upnikom ali družbenikom oz. da odpadkov v stečajni masi ni bilo mogoče prodati ali razdeliti upnikom v skladu s 1. točko drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP oz. s šestim odstavkom 65. člena ZVO-2, niti da bi upravitelj zagotovil sanacijo v smislu četrtega odstavka 65. člena ZVO-2.

9Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ S citirano inšpekcijsko odločbo je bilo dolžniku odrejeno, da mora takoj po vročitvi te odločbe na zemljišče, parcela št. 347 in 343, obe k.o. ..., prenehati vnašati zemeljski izkop in gradbene odpadke ter da mora s tega zemljišča odstraniti ves nezakonito odloženi zemeljski izkop, pomešan z gradbenimi odpadki, ter pri tem zagotoviti predpisano ravnanje z njimi.
² Prim. dr. Jaka Cepec, Pravni izzivi na presečišču insolvenčnega prava in prava varstva okolja, Pravni letopis št. 1/2024.