VSRS Sklep X DoR 43/2025-4

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 37. člen ZUS-1 s tem, ko je štelo, da ima sklep o uvedbi postopka takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, čeprav vsebuje navedbo zahteve s prilogami, izrek, obrazložitev (z navedbo dejanskega stanja), zakonske pogoje za uvedbo postopka po ZUreP-3 ter ugotovitev, da je zahteva popolna, in je s takim postopanjem stranko z interesom prikrajšalo/onemogočilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave ter jamstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, še posebej upoštevaje določbe členov 209., 210., 220., in 221. ZUreP-3, ki ne predpisujejo kontradiktornega oziroma posebnega ugotovitvenega postopka pred izdajo sklepa o uvedbi postopka?

1Tožnik je vložil tožbo zoper sklep UE Ljubljana z dne 17. 8. 2024, s katerim je toženka sklenila, da se uvede postopek omejitve lastninske pravice s pravico začasne uporabe v korist upravičenke Republike Slovenije, za namen prenove A., na nepremičninah parc. št. 27/9 in 27/12, obe k. o. ..., ki predstavljata pripadajoče zemljišče tudi k stavbi št. 145, k. o. ..., pri kateri je na posameznem delu št. 103 (ID znak: del stavbe ...) vknjižena lastninska pravica v korist zavezanca, tožnika (1. točka izreka). Dokler postopek omejitve lastninske pravice ni pravnomočno končan, brez soglasja upravičenke ni dopusten promet z nepremičninami iz prejšnje točke, niti njihovo bistveno spreminjanje. Pravni posel, sklenjen v nasprotju z navedenim, je ničen (2. točka izreka).

2Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče njegovi tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in vrnilo zadevo toženki v ponoven postopek. Upoštevaje stališča Vrhovnega sodišča iz sklepa I Up 279/2024 z dne 17. 2. 2025 je presodilo, da toženkina obrazložitev nima razlogov glede izpolnjenosti zakonskih pogojev za omejitev lastninske pravice, ki morajo biti podani v fazi izdaje sklepa o uvedbi postopka, in ne konkretnih ugotovitev glede II. točke izreka izpodbijanega sklepa. Odsotnost te obrazložitve je bistvena, ker onemogoča vsebinski preizkus zakonitosti izpodbijanega sklepa. Navedena pomanjkljivost je tudi očitna, saj se za njeno prepoznavo ne zahteva nikakršna podrobnejša analiza.

3Stranka z interesom (v nadaljevanju predlagatelj) je vložila predlog za dopustitev glede vprašanj:

1Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 37. člen ZUS-1 s tem, ko je štelo, da ima sklep o uvedbi postopka takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, čeprav vsebuje navedbo zahteve s prilogami, izrek, obrazložitev (z navedbo dejanskega stanja), zakonske pogoje za uvedbo postopka po ZUreP-3 ter ugotovitev, da je zahteva popolna, in je s takim postopanjem stranko z interesom prikrajšalo/onemogočilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave ter jamstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, še posebej upoštevaje odstop od dosedanje ustaljene sodne prakse pri presoji utemeljenosti pogojev za uvedbo postopka?

2Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 37. člen ZUS-1 s tem, ko je štelo, da ima sklep o uvedbi postopka takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, čeprav vsebuje navedbo zahteve s prilogami, izrek, obrazložitev (z navedbo dejanskega stanja), zakonske pogoje za uvedbo postopka po ZUreP-3 ter ugotovitev, da je zahteva popolna, in je s takim postopanjem stranko z interesom prikrajšalo/onemogočilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave ter jamstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, še posebej upoštevaje določbe členov 209., 210., 220., in 221. ZUreP-3, ki ne predpisujejo kontradiktornega oziroma posebnega ugotovitvenega postopka pred izdajo sklepa o uvedbi postopka?

3Ali je bila zaradi nepravilne uporabe 37. čl. ZUS-1 pri odločanju Upravnega sodišča v ponovljenem postopku stranki z interesom kršena pravica do izjave po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP?

4Predlagatelj Upravnemu sodišču med drugim očita napačno uporabo 37. člena ZUS-1. Poudarja, da Upravno sodišče v svoji obrazložitvi enači uporabo 37. člena ZUS-1 z absolutno bistveno kršitvijo določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pri uporabi 37. člena ZUS-1 gre za odstop od kontradiktornosti, zato je njegovo uporabo treba omejiti na primere, pri katerih so pomanjkljivosti akta in njihova teža spoznavni takoj, brez podrobnejše analize. Domnevna pomanjkljivost izpodbijanega akta ni spoznavna takoj, saj je Upravno sodišče v obrazložitvi že začelo s presojo tožbenih navedb, pomanjkljiva obrazložitev izpodbijanih sklepov v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP pa ne upravičuje uporabe 37. člena ZUS-1. Da ne gre za takšno pomanjkljivost, kaže tudi dejstvo, da je Upravno sodišče tožbo vročalo v odgovor toženki, kar pomeni, da je ocenilo, da je upravni spor mogoč, šele po premisleku pa je ugotovilo, da ni tako. Predlagatelj uveljavlja tudi kršitev pravice do izjave, ker mu ni bila dana možnost sodelovanja v ponovljenem postopku in ker je bil prikrajšan za glavno obravnavo.

5Predlog je delno utemeljen.

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izpolnjeni glede drugega vprašanja. Revizijo glede istega vprašanja je dopustilo že s sklepom X DoR 14/2025 z dne 13. 5. 2025, v katerem je pojasnilo, da je odgovor nanj pomemben zaradi razlage 37. člena ZUS-1 in okoliščin, ki utemeljujejo njegovo uporabo. Ker gre pri uporabi te določbe za izjemo od kontradiktornosti, saj Upravno sodišče o tožbi odloči brez njenega vročanja strankam, je pravilnost njene uporabe pomembna tudi zaradi morebitnih kršitev ustavnih pravic. Odgovor na zastavljeno vprašanje je pomemben tudi za zagotovitev pravne varnosti in razvoj prava preko sodne prakse. V okviru drugega vprašanja bo smiselno mogoče odgovoriti tudi na tretje, saj je zatrjevana kršitev pravice do izjave v tem primeru odvisna predvsem od pravilne uporabe 37. člena ZUS-1.

7V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).