VSL Sodba II Cpg 51/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

"I. Tožena stranka je dolžna v 8 dneh plačati tožeči stranki znesek 2.733,88 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi:

- od zneska 55,88 EUR od 26. 8. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 64,05 EUR od 26. 11. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 142,73 EUR od 26. 11. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 6,66, EUR od 26. 10. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 64,25 EUR od 26. 10. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 99,20 EUR od 28. 11. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 160,91 EUR od 28. 12. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 129,16 EUR od 28. 2. 2023 dalje do plačila;

- od zneska 232,50 EUR od 28. 2. 2023 dalje do plačila;

- od zneska 151,50 EUR od 26. 1. 2023 dalje do plačila;

- od zneska 236,89 EUR od 26. 1. 2023 dalje do plačila;

- od zneska 4,32 EUR od 27. 9. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 56,71 EUR od 27. 9. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 86,19 EUR od 28. 6. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 206,35 EUR od 26. 5. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 23,44 EUR od 26. 4. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 23,49 EUR od 26. 3. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 304,44 EUR od 26. 3. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 30,88 EUR od 26. 2. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 367,26 EUR od 26. 2. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 3,60 EUR od 26. 5. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 220,85 EUR od 26. 4. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 3,17 EUR od 26. 7. 2022 dalje do plačila;

- od zneska 57,41 EUR od 28. 6. 2022 dalje do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti pravdne stroške v višini 195,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila."

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožila toženka in priglasila stroške pritožbenega postopka.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7Tožnica je na podlagi pogodbe o dobavi toplote v vtoževanem obdobju preko dveh skupnih odjemnih mest centralnega sistema dobavila toploto toženki, ki je etažna lastnica lokala v poslovni stavbi v ... Skupni račun za skupno dobavljeno količino toplote za poslovno stavbo tožnica vsak mesec pošlje upravniku, ki na podlagi 68. v zvezi s 117. členom Stvarnopravnega zakonika - SPZ¹ in Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (v nadaljevanju: Pravilnik)² razdeli obveznost med etažne lastnike. Delež, ki glede na ključ delitve odpade na toženko v vtoževanem obdobju, to je med 1. 2. 2022 in 28. 1. 2023, ni bil plačan.

8Uvodoma višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v 7. točki obrazložitve, da je tožbeni zahtevek (upoštevaje dejstvo, da se postopek nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi)³ pravilno oblikovan. Neutemeljeno je zato pritožbeno vztrajanje, da bi morala tožnica zahtevek določno opredeliti v dopolnitvi tožbe, ker se mora besedilo tožbenega zahtevka glasiti tako, kot tožeča stranka želi, da bi se glasil izrek sodbe. Tožnica je ves čas uveljavljala denarni zahtevek in sodišče prve stopnje ji ga je tudi prisodilo. Višje sodišče pravilnih razlogov prvostopenjskega sodišča ne bo ponavljalo in se nanje v celoti sklicuje.

9Razlogov za vztrajanje pri stališču, da naj bi dejstvo, da se je upravnik s sklenitvijo pogodbe o upravljanju zavezal, da bo plačeval račune javnim dobaviteljem, predstavljalo dogovor o prevzemu dolga, toženka v pritožbi ni obrazložila. Stališče sodišča prve stopnje v 10. točki obrazložitve, da pogodbe o upravljanju ni mogoče šteti kot prevzema dolga v smislu prvega odstavka 429. člena Obligacijskega zakonika - OZ, je pravilno, prepričljivo utemeljeno in se mu višje sodišče pridružuje. Ker pritožnica z razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, ne polemizira, se višje sodišče do tega pritožbenega očitka ne bo posebej opredeljevalo.

10V zvezi z določitvijo deleža, ki po izstavljenih računih tožnice odpade na toženko, pritožnica sodišču prve stopnje očita, da je nanjo nepravilno prevalilo trditveno in dokazno breme glede pravilnosti vtoževanega zneska. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je tožnica trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostila s tem, ko je trdila, da je upravnik stroške delil skladno s Pravilnikom, medtem ko je toženka podala obširne navedbe glede napačnih površin, ki jih za delitev stroškov uporablja upravnik.

11V zvezi s tem višje sodišče najprej odgovarja, da je neutemeljen pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka zato, ker iz sodbe ne izhaja, na katerem izvedenem dokazu je sodišče prve stopnje sprejelo zaključek, da je upravnik stroške po računih tožnice med etažne lastnike razdelil po pravilnem ključu delitve. Očitana kršitev je namreč podana takrat, ko sodbe zaradi nerazumljivosti, protislovnosti ali neobrazloženosti sploh ni mogoče preizkusiti, za kar v tej zadevi ne gre. Če pa sodišče prve stopnje ne upošteva metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, kar smiselno uveljavlja pritožnica, pa je bodisi podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, bodisi gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Nobena od navedenih dveh kršitev v tem sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.

12Pritožnica sodišču prve stopnje očita nepravilno prevalitev trditvenega in dokaznega bremena glede višine zahtevka. Glede na to, da idealni deleži v zemljiški knjigi niso vpisani in za objekt ni potrjenega elaborata etažne lastnine, meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določitev idealnih deležev po 106. členu SPZ. Trdi, da v zvezi s tem tožnica trditev ni podala, zato po stališču pritožbe ni ponudila relevantnih trditev in dokazov, zakaj je od toženke vtoževala 2.733,88 EUR.

13Bistvo pritožbenih očitkov v tem delu je pravzaprav mnenje pritožnice o zmotnem materialnopravnem stališču sodišča prve stopnje, da je delitev stroškov med etažne lastnike stvar razmerja med toženko in upravnikom. Po stališču višjega sodišča je materialnopravno stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, pravilno:⁴ obračune glede posameznega etažnega lastnika je pripravil upravnik, pri čemer je sodišče prve stopnje presodilo, da je bila delitev pravilno opravljena na podlagi Pravilnika, ki določa način delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, in se torej uporablja tudi za stavbo v tej zadevi, iz dejanskega stanja sodbe pa nadalje izhaja, da je višina stroškov, ki jih toženka dolguje tožnici na podlagi delitve stroškov, pravilna. Sodna praksa pa je ustaljena, da tožnica sama v način delitve obveznosti med etažnimi lastniki ne more posegati.⁵

14S pritožbenimi trditvami, da je najkasneje v odgovoru na tožbo podala večje število vsebinskih ugovorov, ki kažejo na nepravilnost podatkov upravnika, zato toženka v tem postopku ne more uspeti. Pri tem je neutemeljen tudi pritožbeni očitek o zmotni presoji sodišča prve stopnje, da je toženka prejemala toploto iz spornih dveh odjemnih mest, saj z njim toženka izpodbija dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, kar v tem postopku, kot uvodoma pojasnjeno, ni dovoljeno.

15Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Uradni list RS 87/2002 z dne 17. 10. 2002 s spremembami in dopolnitvami.
² Uradni list RS 82/2015 z dne 3. 11. 2015 s spremembami in dopolnitvami.
³ Prim. VS RS Sodba III Ips 69/2011 z dne 21. 5. 2013: predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.
⁴ Prim. VSL Sodba II Cp 2344/2018 z dne 3. 4. 2019.
⁵ Prim. VSL Sodba I Cp 1019/2020 z dne 23. 9. 2020, VSL Sodba I Cpg 1049/2015 z dne 21. 10. 2015, VS RS Sodba II Ips 77/2011 z dne 12. 9. 2013.