VSL Sklep V Kp 70295/2023

Pritožbi zagovornika obtoženega A. A. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo oba predloga zagovornikov, da se iz spisa kot nedovoljeni izločijo dokazi, ki so bili pridobljeni z zatrjevano nezakonito preiskavo skritih delov prikolice, s katero so avstrijski varnostni organi zaustavili obtoženega B. B.

2Zoper sklep sta se pritožila zagovornika obtoženih:

- zagovornik obtoženega A. A. iz razloga po „1. (in 3.)“ točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), s predlogom Višjemu sodišču v Ljubljani, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, ter vrne v vnovično odločanje sodišču prve stopnje;

- zagovornica obtoženega B. B. iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP, „zlasti“ iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, „še posebej“ iz razloga 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter zaradi kršitve določb drugega odstavka 18. člena ZKP, s predlogom, da se izpodbijani sklep kot nepravilen in nezakonit odpravi.

3Pritožba zagovornika obtoženega A. A. je utemeljena.

4Pritožnik prvostopenjskemu sodišču upravičeno očita, da je od Deželnega sodišča v Celovcu pridobilo pravnorelevantne listine, na katere se sklicuje, jih povzema ter na njih gradi dokazno oceno izpodbijanega sklepa. Obrambi te listine niso bile vročene v vednost, izjavo, niti je prvostopenjsko sodišče ni obveščalo o tem, da jih je pridobilo. S tem je bilo obrambi onemogočeno, da bi se opredelila do listin in do (ne)zakonitosti dokazov s tem v zvezi pred izdajo izpodbijanega sklepa.

5Določba 22. člena Ustave RS (URS) vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Bistvena vsebina jamstva enakega varstva pravic je, da posamezniku zagotavlja možnost udeležbe v postopku, v katerem se odloča o njegovi pravici, dolžnosti ali pravnem interesu, ter možnost, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve. V zvezi s tem je Ustavno sodišče že večkrat poudarilo, da jamstvo iz 22. člena URS posamezniku med drugim zagotavlja pravico do izjave o vsem procesnem gradivu, predloženem v fazi odločanja o pravnih sredstvih, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj, in pravico, da je navzoč pri izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja pričam in izvedencem ter da se nato izjavi o rezultatih dokazovanja. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka, kar zagotavlja pravico do poštenega sojenja (fair trial). V 22. členu URS zagotovljeni pravici posameznika, da se v postopku izjavi, na drugi strani ustreza dolžnost sodišča, da njegove navedbe vzame na znanje, pretehta njihovo upoštevnost in se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvene, v obrazložitvi sodbe opredeli. Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-147/09 z dne 23. 9. 2010 zapisalo, da je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega postopka in da je sodišče z njo dolžno na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Poudarilo je, da je za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo velikega pomena, da stranka, tudi če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih morda ni enostavno prezrlo. Z obrazložitvijo, ki tem zahtevam ne zadosti, sodišče krši 22. člen URS.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče, po podanih predlogih za izločitev dokazov v zvezi z zatrjevano nezakonito preiskavo skritih delov prikolice v R Avstriji, pristojne avstrijske organe zaprosilo za mednarodno pravno pomoč, t.j. za posredovanje relevantne avstrijske zakonodaje, ki je bila v predmetni zadevi podlaga za postopanje pristojnih organov ter obenem zaprosilo za odgovor o tem ali bi oziroma je mejna policija in policija za tujce v konkretni zadevi za pregled vozila in prikolice ter za osebno preiskavo, skladno z avstrijsko zakonodajo potrebovala odredbo pristojnega organa, katerega in ali je bila takšna odredba v konkretnem primeru izdana in če ni bila, zakaj ne. Prav tako je zaprosilo za posredovanje relevantnih avstrijskih zakonskih in ustavnih določil, ki urejajo področje osebne in hišne preiskave, na podlagi katerih je moč presoditi, v katerih primerih in pod kakšnimi pogoji lahko pristojni avstrijski organi opravijo osebno preiskavo in preiskavo vozila brez sodne odredbe, pod kakšnimi pogoji se opravlja preiskava vozila le na podlagi ustne odredbe državnega tožilstva ter ali je B. B., pred pregledom vozila in prikolice, kot tudi po zasegu mobilnega telefona in pred samim pregledom mobilnega telefona, prejel pouk, ki varuje njegovo pravico do samoobtožbe.

7Prvostopenjsko sodišče prejeta odgovora pristojnih avstrijskih organov pred sprejetjem odločitve ni vročalo strankam, ne obtožencema, ne njunima zagovornikoma, s tem je prekršilo pravice obrambe, kar je vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa. Podana je bistvena kršitev postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.

8Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi zagovornika obtoženega A. A. ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev o predlogih za izločitev nedovoljenih dokazov. Glede na vsebino odločitve se o pritožbi zagovornice obtoženega ni opredeljevalo. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče pred ponovnim odločanjem strankam vročiti prejeto avstrijsko gradivo in jim dati primeren čas, da se z gradivom seznanijo in se do njega po lastni presoji opredelijo.