VSL Sklep IV Cp 889/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec oz. predlagatelj po nasprotnem predlogu nosi svoje stroške pritožbenega postopka sam.

Oris zadeve

1Stranki nepravdnega postopka sta A. A. in B. B., starša mladoletne hčerke C. B., rojene ... 2010. Ob razpadu zakonske zveze sta sklenila sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. I N 302/2016, z dne 22. 6. 2016, v kateri sta se dogovorila, da se hčer zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema, določeni so bili stiki in plačilo preživnine. V marcu 2020 sta oče in mati vložila vsak svoj predlog, na podlagi katerega naj se hčer zaupa v varstvo in vzgojo materi oz. očetu, določijo stiki z nerezidenčnim staršem in plačilo preživnine. Oče je predlog za spremembo odločitve o varstvu in vzgoje hčerke gradil na trditvah, da je deklica pri materi vsakodnevno priča odvisnosti od prepovedanih substanc, agresivnemu in neprimernemu obnašanju ter nekontroliranim izbruhom jeze s strani materinega partnerja D. D. Priča je tudi nervoznemu in vzkipljivemu obnašanju matere, ki uživa prepovedane substance in alkohol, zato je predlagal, da se mu hči dodeli v varstvo in vzgojo.

Dosedanji potek postopka

2Starša deklice sta v medsebojnih sporih, zato je sodišče med tem postopkom izdalo več začasnih odredb, s katerimi je urejalo razmerje med staršema in hčerko. Na naroku 9. 12. 2024 sta udeleženca sklenila delno sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila o režimu izvajanja stikov med hčerko in obema staršema ter o plačilu preživnine za hčerko. Odprto je ostalo vprašanje zaupanja dekleta v varstvo in vzgojo enemu od staršev. 6. 2. 2025 je sodišče oba predloga staršev za dodelitev hčerke v varstvo in vzgojo enemu od staršev zavrnilo. Predmet pritožbenega postopka je, na podlagi pritožbe nasprotnega udeleženca, le odločitev sodišča, da se predlog za zaupanje dekleta v vzgojo in varstvo očetu zavrne.

Povzetek v postopku podanih strokovnih mnenj

3Ker sta starša drug drugega obtoževala, da uživata psihoaktivne snovi in alkohol, je sodišče najprej postavilo sodno izvedenko za forenzično toksikologijo in alkoholometrijo dr. E. E., ki pri nobenem od staršev ni zaznala problematike, povezane s prekomerno uporabo alkohola, niti ni ugotovila aktualne problematike z uporabo prepovedanih drog, kot sta kokain in kanabis. Analiza las je pokazala sledi kokaina in THC-ja pri očetu v času približno 5 mesecev pred izvedbo analize v letu 2019, pri materi pa uporabo kokaina v obdobju zadnjih 6 mesecev pred preiskavo.

4Sodna izvedenka je zaključila, da je preiskava potrdila, da mati ni bila uporabnica prepovedanih drog najmanj 6 mesecev pred odvzemom vzorcev, preizkus pri očetu pa je pokazal, da je reden uporabnik kanabisa, za katerega je pojasnil, da ga uporablja v medicinske namene, za zmanjšanje bolečin po operaciji v ledvenem predelu hrbtenice. Ponovno testiranje očeta v letu 2022 je pokazalo, da je oče z uporabo kanabisa v celoti prenehal.

5Sodni izvedenec psihiater dr. F. F. je oba starša ocenil kot duševno povsem urejena, brez odklonov v njuni osebnosti, znakov za prekomerno uživanje alkohola ali za odvisnost od kokaina ni zaznal pri nobenem od staršev.

6Iz izvedenskega mnenja sodne izvedenke klinično psihološke stroke dr. G. G. sledi, da je očetova osebnostna struktura narcisistična, da ima grandiozno samopodobo, za katero potrebuje stalne potrditve lastne vrednosti in pomembnosti in da ima težave v empatičnem razumevanju potreb drugih ljudi, zato ne zmore zrele vzajemnosti v medsebojnih odnosih. Materina osebnostna struktura pa je odvisnostna, njeno funkcioniranje v medosebnih odnosih je nezrelo, sebe doživlja kot nemočno in se opira na druge. Nobeden od staršev hčerke ne zanemarja niti je ne ogroža. Deklica ima oba starša rada in je nanju navezana in si v bodoče želi z njima preživljati enakovreden čas ter je vpeta tako v materino kot v očetovo okolje.

7Iz poročila in mnenja centra za socialno delo z dne 9. 12. 2020 sledi, da so v decembru 2020 opravili obisk na naslovu staršev A. A., kamor se je preselila s hčerko, potem ko je bila v skupnem stanovanju z bivšem partnerjem v X. opravljena policijska preiskava v zvezi s kaznivim dejanjem preprodaje drog, o čemer do policijske intervencije ni vedela ničesar. Strokovni delavci centra za socialno delo so ugotovili, da ima mati skupaj s hčerko urejene bivanjske razmere v hiši njenih staršev, da se v skupni dom v X. ne namerava več vrniti in da je tudi že vložila tožbo za razvezo zakonske zveze.

Navedbe nasprotnega udeleženca v pritožbi

8Nasprotni udeleženec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Vztraja, da mati nima primernih osebnostnih lastnosti za vzgojo hčerke, ker njem mož D. D. preprodaja drogo, kar ji je znano, saj iz preprodaje izvira pomemben del družinskih prihodkov. Tudi v pritožbenem postopku vztraja, da je mati deklice uporabnica drog in tudi zato ni primerna za izvajanje varstva in vzgoje deklice.

Odločitev pritožbenega sodišča

9Pritožba ni utemeljena.

10Na podlagi zgoraj povzetih mnenj sodnih izvedencev sodišče druge stopnje v celoti sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da so pritožnikove navedbe, da je mati deklice uporabnica prepovedanih drog in da prekomerno uživa alkohol, v celoti neutemeljene. V zvezi z očitki, da je bila tudi mati vpletena v trgovino s prepovedanimi drogami, je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti opravilo poizvedbe in ugotovilo, da v zvezi s trgovanjem s prepovedano drogo proti materi ni bil uveden noben postopek po uradni dolžnosti. Ob dejstvu, da se je takoj ob izvedeni hišni preiskavi v stanovanju v X., iz njega izselila in vložila tožbo na razvezo zakonske zveze, pritožbeno sodišče sledi zaključku sodišča prve stopnje, da materi ni mogoče očitati, da je vedela, da se njen mož ukvarja s preprodajo droge in še manj, da bi pri tem sodelovala.

11Oče se mora zavedati, da predodelitev otroka ni sredstvo za obračunavanje med staršema. V prvi vrsti je pomembna korist dekleta. Upoštevati je potrebno njeno stanje, občutke, mnenje, počutje. Izvedenka G. G. je potrdila, da ima deklica rada oba starša, da je nanju navezana in si želi z njima preživljati enakovreden čas, hkrati pa je močno vpeta tako v materino kot očetovo okolje in si želi ohraniti trenuten režim enakovrednega preživljanja časa z obema staršema ter si želi tudi, da si starša skrb za njeno varstvo in vzgojo enakovredno delita.

12Ob tako prepričljivih zgoraj navedenih argumentih tudi pritožbeno sodišče sledi stališču sodišča prve stopnje, da je v največjo korist C. B. skupno izvajanje varstva in vzgoje in da dekle tudi trenutni režim prehajanja med staršema v obliki tedenskih menjav dobro sprejema in ga želi ohraniti. Ker se od sklenitve sodne poravnave okoliščine, na podlagi katere je bila C. B. zaupana v varstvo in vzgojo obema staršema, niso bistveno spremenile, ni podlage za spremembo odločitve o zaupanju dekleta v varstvo in vzgojo zgolj očetu. Tak zaključek potrjuje tudi sodna izvedenka dr. G. G., izrazila pa ga je tudi C. B. v pogovoru s sodno izvedenko. Izvedenka je ocenila, da je C. B. sposobna razumeti pomen in posledice svojega mnenja in da je zaradi preteklih življenjskih izkušenj celo preveč zrela za svojo starost.

13Ob ugotovitvah v izvedenskih mnenjih in ob jasno izraženi volji petnajstletne C. B., da si želi skupnega starševstva, in glede na ugotovljene primerne starševske kapacitete obeh staršev, pritožbeno sodišče zavrača pritožbo očeta zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov predlog za spremembo odločitve o zaupanju in varstvu otroka v vzgojo zavrnilo (365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14Pritožnik, ki je v pritožbenem postopku propadel, nosi svoje stroške pritožbenega postopka sam (154. in 165. člen ZPP).