VSL Sklep II Cp 1101/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Tožnik je s toženkino pravno prednico v letu 2008 sklenil kreditno pogodbo v višini 329.868,48 CHF z odplačilno dobo 240 mesecev. Tožnica se je zavezala kot solidarna porokinja. S sporazumom o zavarovanju terjatve je bila ustanovljena zastavna pravica na nepremičnini v lasti tožnikov. S tožbo zahtevata (1) ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe z dne 10. 4. 2008, potrjene v notarskem zapisu z dne 22. 5. 2008 in ugotovitev ničnosti sporazuma o zavarovanju terjatve z dne 22. 5. 2008 ter (2) ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njen izbris, prvi tožnik pa še plačilo 64.497,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 2. 2024.

2Skupaj s tožbo sta vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero zahtevata začasno odložitev plačila mesečnih obrokov in izpolnjevanje drugih pogodbenih obveznosti ter prepoved, da toženka s terjatvijo po tej pogodbi razpolaga, jo izterjuje v izvršilnem postopku ali uveljavlja kakšno drugačno poplačilo z izrekom denarne kazni za primer kršitve teh prepovedi. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1. 3. 2024 izdalo predlagano začasno odredbo. Po razveljavitvi odločitve o zavrnitvi toženkinega ugovora zoper navedeno začasno odredbo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom toženkin ugovor (ponovno) zavrnilo.

3Toženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, ugovoru ugodi in začasno odredbo razveljavi, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4Tožnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

5Pritožba ni utemeljena.

6Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je presoja spornega pogodbenega pogoja izključena iz uporabe Direktive 13/93. Po 2. odst. 1. čl. Direktive 13/93 ta ne velja za pogodbene pogoje, ki temeljijo na obveznih zakonih ali drugih predpisih. Kot je obrazložilo že VS RS v sklepu II Ips 37/2023, se v skladu s sodno prakso SEU nedovoljenosti pogodbenega pogoja po navedeni določbi Direktive ne presoja le tedaj, kadar so na podlagi nacionalnega prava hkrati izpolnjeni naslednji pogoji: - da se pogodbeni pogoj opira na obvezno (kogentno ali dispozitivno) zakonsko določbo, - da je takšna zakonska določba oblikovana za pogodbo določene vrste in ne gre le za splošno določbo obligacijskega prava, in - da navedena določba ureja (uravnotežene) pravice in obveznosti pogodbenih strank. Ti kriteriji glede obravnavane pogodbe niso izpolnjeni. Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK) ni izključeval uporabe ZVPot in splošnih načel obligacijskega prava. Poleg tega izjema iz 2. odst. 1. čl. Direktive ni implementirana v slovenski pravni red. ZVPot ne izključuje presoje nedovoljenosti pogodbenega pogoja zaradi opiranja na obvezno zakonsko določbo. Presojo v smislu določb 23. in 24. člena ZVPot je bilo torej sodišče prve stopnje dolžno opraviti.

7Utemeljeno je pritožbeno stališče, da mora kreditojemalec v okviru pojasnilne dolžnosti prejeti informacije, na podlagi katerih je zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja in njegov vpliv na prevzete finančne obveznosti, ter da bo te obveznosti morda težko nosil. Drži tudi, da morajo biti v presoji o izpolnitvi pojasnilne dolžnosti ovrednotene okoliščine posameznega primera in da za izid ni odločilno, na kakšen način je bilo pojasnilo podano. Neutemeljeni pa so očitki o zmotnosti presoje, da v obravnavani zadevi tožnikoma ni bilo dano zadostno pojasnilo o tveganjih, ki sta jih prevzela s sklenitvijo pogodbe. Sodna praksa o obsegu dolžnega pojasnila v procesu sklepanja kreditne pogodbe, vezane na CHF, je obsežna in ustaljena, iz toženkinih vlog pa je sklepati, da jo pozna, in je zato ni treba posebej navajati. Pritožbene navedbe ne utemeljujejo odstopa. Pogodbena svoboda je tako po domačem kot po evropskem pravu omejena z načelom vestnosti in poštenja. Taka omejitev ne predstavlja nedopustnega posega v ustavno jamstvo lastnine.

8Neutemeljeni so pritožbeni očitki o pomanjkljivostih v dokazni oceni. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da iz izpovedb tožnikov in bančne uslužbenke A. A. ne izhaja, da bi tožnika prejela taka pojasnila, na podlagi katerih bi lahko razumela, da lahko pride do takega gibanja tečaja in obresti in do tako visokega zvišanja anuitete, kot je kasneje prišlo, da bi jima podala konkretne vsebinske informacije o bodočem gibanju tečaja v odplačilni dobi niti da bi prejela informativni izračun o gibanju tečaja in obresti. Referentka je v zaslišanju povedala, da glede na nepoznavanje podatkov o bodočem finančnem stanju kreditojemalcev teh niso opozarjali, da se bo anuiteta kredita lahko zvišala do te mere, da bodo kreditno breme težko nosili. V pritožbi izpostavljeni deli izpovedb (opozorilo na valutno tveganje, možno izplačilo nižjega zneska kredita zaradi tečajnih razlik, možnost spremembe anuitete in glavnice zaradi tečajnih sprememb, izobraževanje, v katerem je bilo povedano, da gre za tvegan kredit in zato strank ne smejo napeljevati na nobeno ponudbo, ugotavljanje kreditne sposobnosti po enakih kriterijih kot za kredite v EUR; priprava izračunov strankam; odsotnost zagotovil o stabilnosti kredita in o bodočem gibanju tečaja; pojasnilo o negotovosti bodočega gibanja tečaja; opozorilo na obrestno tveganje) ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitve, da ni verjetno izkazano, da je toženka tožnika opozorila na bistvene nevarnosti kredita (realna možnost znatne spremembe tečaja in vpliv take spremembe na ceno kredita). Nenazadnje je toženka sama trdila, da jima je bilo dano pojasnilo, da bo zaradi sprememb tečaja izpolnjevanje obveznosti lahko drastično oteženo, podajo takih informacij pa je bančna referentka izrecno zanikala.

9Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek v zvezi z zapisom v 17. členu pogodbe. Iz razlogov sklepa ne izhaja, da toženka tožnikov ni opozorila na valutno in obrestno tveganje, kar je vsebina pogodbene določbe, o vsebini danega pojasnila pa pogodbeno določilo ničesar ne pove.

10Pravilen je zaključek v izpodbijanem sklepu, da nepopolno pojasnilo izkazuje, da toženka ni ravnala v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in z načelom vestnosti in poštenja. Toženkina nevednost o dejanskem bodočem gibanju tečaja ne izkazuje, da kot strokovnjakinja, ki se ukvarja z bančnimi posli, ni mogla vedeti za možnost, da se tečaj v dvajsetih letih drastično spremeni.

11Neutemeljeni so očitki o zmotnosti stališča, da sta tožnika verjetno izkazala nastanek težko nadomestljive škode. Stališča v izpodbijanem sklepu so pravilna in jih zato pritožbeno sodišče ne ponavlja. Nenazadnje je na pritožbene očitke z istovrstno vsebino odgovorilo že v prvem sklepu, izdanem v obravnavani zadevi.

12Po presoji, da niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da postopek še ni končan.