VSC Sklep II Kp 2889/2025

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju, ob odločanju o ugovoru zoper obtožnico obdolženega A. A. z dne 30. 1. 2025, na podlagi tretjega odstavka 276. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ugotovil krajevno nepristojnost Okrožnega sodišča v Celju za vodenje te kazenske zadeve. Sklenil je, da bo po pravnomočnosti sklepa spis odstopljen stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kopru v nadaljnje poslovanje.

2Zoper sklep se je pritožil obdolženi z laično pritožbo, v kateri uvodoma navaja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se opravi postopek preiskave, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zakon o kazenskem postopku v prvem odstavku 26. člena opredeljuje splošno krajevno pristojnost, ko določa, da je krajevno praviloma pristojno tisto sodišče, na območju katerega je kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno. Pogoj za določitev krajevne pristojnosti je, da je kraj izvršitve kaznivega dejanja znan. Pri tem je za ugotovitev kraja izvršitve kaznivega dejanja merodajen opis kaznivega dejanja v zahtevi za preiskavo ali v obtožnem aktu. Iz opisa kaznivega dejanja v obtožnici Okrožnega državnega tožilstva v Celju št. Kt 9975/2024 z dne 8. 1. 2025, vložene zoper obdolženega A. A. pred Okrožnim sodiščem v Celju, zaradi kaznivega dejanja ponarejanja denarja po prvem odstavku 243. člena KZ-1, izhaja, da je kraj storitve kaznivega dejanja v Portorožu, zaradi česar pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da ni nikakršnega dvoma, da je bilo obdolžencu očitano kaznivo dejanje storjeno na območju Okrožnega sodišča v Kopru. Zato tudi ni dvoma, da je podana stvarna in krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Kopru in ker določilo 36. člena ZKP v prvem odstavku nalaga sodišču, da mora paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost ves čas postopka, je bila odločitev izvenobravnavnega senata, ki se je ob odločanju o ugovoru obdolženca zoper obtožnico izrekel za krajevno nepristojno za sojenje v tej kazenski zadevi, pravilno in zakonito.

5Pritožbene navedbe, v katerih obdolženi izraža svoje nezadovoljstvo z zagovornico, postavljeno po uradni dolžnosti, nadalje izraža svoje nestrinjanje z očitki v obtožnici in predlaga, da naj se zoper njega uvede preiskava, v kateri naj se izvedejo dokazi, kateri ga bodo v celoti razbremenili očitka kaznivega dejanja, so zato, po oceni pritožbenega sodišča, neutemeljene. Prav tako je neutemeljena trditev obdolženca, da je podana krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Celju, ker je to prvo začelo kazenski postopek. Kazenski postopek je sodni postopek, zato se ne začne že z zahtevo upravičenega tožilca, ampak s prvim procesnim dejanjem sodišča. To je lahko uvedba preiskave z izdajo sklepa o uvedbi preiskave ali v primeru vložitve neposredne obtožnice (kot v tem primeru), z izdajo sklepa senata o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico. V obravnavanem primeru pa o ugovoru obdolženca zoper obtožnico sodišče še ni odločalo ravno zato, ker je ugotovilo, da je za odločanje pristojno drugo krajevno in stvarno pristojno sodišče.

6Glede na navedeno in ob izostanku kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP, je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena (tretji odstavek 402. člena ZKP).