VSRS Sklep I Ips 54634/2023

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

A.

1Okrožno sodišče v Kopru je s sodbo I K 54634/2023 z dne 18. 10. 2023 obsojenega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z 20. členom KZ-1. Izreklo mu je kazen 2 let in 10 mesecev zapora, v kar mu je vštelo čas, prestan v priporu. Izreklo mu je stransko denarno kazen v višini 350 dnevnih zneskov po 2,00 EUR, skupno tako 700,00 EUR, kot tudi stransko kazen izgona tujca iz države za dobo treh let. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke in nagrado zagovornika postavljenega po uradni dolžnosti, pa je naložilo v breme proračuna. Obsojencu je na podlagi prvega odstavka 73. člena KZ-1 odvzelo mobilni telefon z vstavljeno SIM kartico. Višje sodišče v Kopru je s sodbo in sklepom III Kp 54634/2023 z dne 11. 1. 2024 pritožbama okrožne državne tožilke in zagovornice delno ugodilo ter izpodbijano sodbo v odločbi o kazni zapora spremenilo tako, da je obdolžencu izreklo kazen 3 leta in 6 mesecev zapora, v odločbi glede odvzema predmetov pa sodbo razveljavilo, ter v tem delu vrnilo zadevo v novo določanje sodišču prve stopnje. V ostalem delu je pritožbi okrožne državne tožilke in zagovornice zavrnilo kot neutemeljeni in v nespremenjenih in nerazveljavljenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2Zoper navedeno sodbo in sklep Višjega sodišča v Kopru vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornica obsojenca zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zniža izrečene kazenske sankcije, podrejeno pa, da sodbi razveljavi ter vrne zadevo v novo odločitev.

B.

3Po prvem odstavku 420. člena ZKP morata biti za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti izpolnjena dva pogoja: (i) pravnomočnost sodne odločbe in (ii) pravnomočno končan kazenski postopek. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je zahtevo za varstvo zakonitosti mogoče vložiti le tedaj, ko je sodba kot celota postala formalno in materialno pravnomočna, ne pa tudi v primerih, ko so postali pravnomočni le njeni posamezni deli.¹

4V obravnavani zadevi je Višje sodišče v Kopru s svojo sodbo in sklepom z dne 11. 1. 2024 med drugim razveljavilo odločbo o odvzemu predmetov (telefona in vanj vstavljene SIM kartice) in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločba o navedenem varnostnem ukrepu je sestavni del obsodilne sodbe (5. točka 359. člena ZKP) in je vezana na ugotovljeno kaznivo dejanje. Vložnica torej zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga zoper sodbo, ki ni v celoti formalno in materialno pravnomočna, ter med postopkom, ki ni pravnomočno končan. Takšna zahteva ni dovoljena.²

C.

5Vsled navedenega zahteva za varstvo zakonitosti ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 420. člena ZKP, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo, ne da bi jo vročalo Vrhovnemu državnemu tožilstvu v odgovor (drugi odstavek 423. člena ZKP).

6Odločitev je bila sprejeta soglasno.

¹ Prim. sklepe Vrhovnega sodišča RS I Ips 149/2009 z dne 7. 5. 2009, I Ips 12/2008 z dne 4. 9. 2008, I Ips 13/2006 z dne 16. 2. 2006, I Ips 31593/2011 z dne 28. 6. 2018 in drugi.
² Prim. sklepe Vrhovnega sodišča RS I Ips 31593/2011 z dne 28. 6. 2018, I Ips 49165/2018 z dne 25. 7. 2024, I Ips 46408/2010 z dne 26. 11. 2015, I Ips 46490/2010-10 z dne 3. 2. 2011, I Ips 12/2008 z dne 4. 9. 2008 in drugi.