VSRS Sodba IV Ips 14/2024

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bil z izpodbijanim sklepom prekršen tretji odstavek 202.e člena Zakona o prekrških v zvezi z drugim odstavkom 155. člena Zakona o prekrških.

A.

1Okrajno sodišče v Ljutomeru je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da storilcu A. A. ne prekliče odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

2Zoper pravnomočen sklep je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil vrhovni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena v zvezi s tretjim odstavkom 202.e člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1). Vrhovnemu sodišču je predlagal, da zahtevi ugodi in ugotovi zatrjevano kršitev.

3Zahteva je bila vročena storilcu in njegovemu zagovorniku. Slednji je v odgovoru predlagal njeno zavrnitev.

B.

Relevantna procesna dejstva

4V obravnavani zadevi je sodišče s sklepom z dne 17. 4. 2023 ugodilo predlogu storilca za odložitev izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki mu je bilo izrečeno s sklepom z dne 20. 3. 2023. Odločilo je, da se mora storilec v preizkusni dobi 24 mesecev udeležiti rehabilitacijskega programa, in sicer psihosocialnih delavnic v obsegu 17 pedagoških ur, ter da v času preizkusne dobe ne sme storiti prekrška, ki je opredeljen kot hujši prekršek zoper varnost cestnega prometa.

5Dne 13. 11. 2023 je sodišče prejelo obvestilo Ministrstva za pravosodje, da je bila storilcu v času preizkusne dobe, ki traja od 20. 4. 2023 do 20. 4. 2025, vpisana sodba Okrajnega sodišča v Ljutomeru PR 208/2022 z dne 7. 6. 2023, ki je postala pravnomočna dne 2. 11. 2023 in s katero mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk zaradi prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Prekršek je bil storjen dne 28. 4. 2022.

6Sodišče je z izpodbijanim sklepom z dne 15. 11. 2023 odločilo, da odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče.

Glede zatrjevane kršitve

7Institut preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ureja določba 202.e člena ZP-1. Iz nje izhaja, da sodišče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče v treh primerih: (i) če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali (ii) če v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (drugi odstavek 202.e člena ZP-1), ali (iii) če so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa do poteka preizkusne dobe pravnomočno izrečene kazenske točke v cestnem prometu, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (tretji odstavek 202.e člena ZP-1).

8Vrhovni državni tožilec v zahtevi utemeljeno navaja, da so v obravnavani zadevi izkazane okoliščine iz tretjega odstavka 202.e člena ZP-1. Storilec je prekršek izvršil pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (in sicer dne 28. 4. 2022), o njegovi odgovornosti za prekršek pa je bilo pravnomočno odločeno znotraj preizkusne dobe (dne 2. 11. 2023) in je bilo storilcu izrečenih 18 kazenskih točk. Iz besedila tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v takšni procesni situaciji, kot je podana v predmetni zadevi, odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s sklepom prekliče. Zakon torej sodišču ne dopušča diskrecije in možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je sodišče to dolžno storiti.

9Iz navedenega izhaja, da je sodišče s tem, ko storilcu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni preklicalo, čeprav so bili za to izpolnjeni zakonski pogoji, kršilo določbe postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 zaradi nepravilne uporabe tretjega odstavka 202.e člena ZP-1.

C.

10Vrhovno sodišče je ob obrazloženem ugotovilo v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljano kršitev tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1. Zahtevi je zato na podlagi prvega in drugega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 ugodilo. Ker je bila zahteva vložena v storilčevo škodo, se je Vrhovno sodišče omejilo na ugotovitev kršitve, ne da bi poseglo v pravnomočno odločbo.

11Odločitev je bila sprejeta soglasno.