UPRS Sodba II U 213/2023-11

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Potek upravnega postopka

1Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju: toženka) je s sklepom opr. št. Bpp 638/2022 z dne 12. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) odvetniku A. A. (v nadaljevanju: tožniku) kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči odmeril stroške za odvetniške storitve in izdatke v znesku 7.098,20 EUR, višji zahtevek pa je zavrnil (I. točka izreka). Odločil je tudi, da se sredstva za plačilo stroškov izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije in se nakažejo na transakcijski račun odvetnika, naveden v izreku sklepa (II. točka izreka), ter ugotovil, da je odvetnik zavezanec za plačilo DDV (III. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik nudil brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju tudi: BPP) upravičencu B. B. v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku ter postopku mediacije Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 248/2020-I, zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju, od vključno 4. 2. 2022 dalje. Tožnik je 4. 4. 2023 pravočasno podal zahtevek, da se mu za opravljeno delo po napotnici Bpp 638/2022 z dne 8. 3. 2022 priznajo nagrada in potrebni izdatki, oboje povečano za 22% DDV, v skupni višini 26.870,00 EUR. Predložil je tudi kopijo zapisnika pravdnega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 248/2020-I z dne 4. 4. 2023. Ostalih listin o zastopanju upravičenca tožnik k stroškovnemu zahtevku ni priložil, zato je toženka vpogledala v pravdni spis Okrožnega sodišča v Ljubljani P 248/2020-I.

3Ker je tožnik stroškovni zahtevek vložil dne 4. 4. 2023, to je pred začetkom uporabe novele Zakona o odvetništvu (ZOdv-G), je toženka tožniku odmerila nagrado skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT) v povezavi s petim odstavkom 17. člena ZOdv, saj je glede na neobvezno pravno mnenje Ministrstva za pravosodje št. 007-125/2021-2030-38 z dne 21. 12. 2022 za uporabo spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv (od vključno 26. aprila 2023 dalje) odločilno, kdaj odvetnik na sodišče priglasi stroške (vloži stroškovnik), na podlagi česar sodišče odloči o odmeri stroškov za odvetniške storitve.

4Toženka je skladno z drugim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) tožniku priznala nagrado in potrebne izdatke za opravljene odvetniške storitve od dne 4. 2. 2022 dalje, torej od prvega dneva po dnevu vložitve prošnje za BPP, ki jo je upravičenec podal dne 3. 2. 2022. Glede na navedeno toženka tožniku ni priznala priglašene nagrade za sestavo in vložitev tožbe z dne 11. 3. 2020, prve pripravljalne vloge z dne 31. 1. 2022 ter nagrade za zastopanje upravičenca na naroku z dne 1. 2. 2022, skupaj z akcesornimi zahtevki (t. j. urnina po prvem odstavku 6. člena OT, odsotnost iz pisarne po četrtem odstavku 6. člena OT ter izdatek iz naslova kilometrine), ker so bile storitve, skupaj z navedenimi akcesornimi zahtevki, opravljene pred dnem dodelitve BPP, t. j. pred 4. 2. 2022.

5Toženka je pri odmeri nagrade tožniku upoštevala vrednost spornega predmeta v višini 350.000,00 EUR (2.200 točk - vrednost spornega predmeta po tar. št. 18/1 OT oz. tar. št. 19/1 OT po dne 4. 6. 2022), kot izhaja iz tožbe z dne 11. 3. 2020 in stroškovnega zahtevka odvetnika. Po tar. št. 19/2 OT v povezavi s tar. št. 18/1 OT je toženka tožniku za sestavo in vložitev druge pripravljalne vloge z dne 10. 2. 2022 priznala nagrado v višini 825 (75 % od 1.100 točk), po tar. št. 19/3 OT (oz. 20/3 OT po dne 4. 6. 2022), v povezavi s tar. št. 18/1 OT (oz. tar. št. 19/1 OT po dne 4. 6. 2022), za sestavo in vložitev sedmih nadaljnjih pripravljalnih vlog z dne 25. 4. 2022, 11. 6. 2022, 6. 7. 2022, 18. 7. 2022, 20. 9. 2022, 25. 11. 2022 in 22. 3. 2023 pa nagrado v skupni višini 3.850 točk (7 x 550 točk za vsako vlogo). Toženka v zvezi s tem pojasnjuje, da je tožnik v stroškovnem zahtevku sicer vložil dvajset pripravljalnih vlog, vendar datumov le-teh ne navaja niti jih ni predložil k stroškovnemu zahtevku, iz pridobljenega pravdnega spisa pa izhaja, da je sestavil in vložil le navedene pripravljalne vloge. Pri tem toženka poudarja, da je izvajalec brezplačne pravne pomoči tisti, ki mora predložiti vse potrebne dokaze, s katerimi upravičuje stroškovni zahtevek oziroma priznanje stroškov in nagrade, zato pristojni organ za BPP tega ni dolžan preiskovati.

6Glede pripravljalne vloge z dne 18. 7. 2022 toženka pojasnjuje, da je le-to tožnik v spis vložil dvakrat, in sicer enkrat dne 19. 7. 2022 in enkrat dne 20. 7. 2022, vendar mu je nagrado za sestavo in vložitev navedene vloge priznala samo enkrat. Gre namreč za enaki vlogi, ki se razlikujeta samo v tem, da druga vloga, ki jo je tožnik na sodišče ponovno vložil dne 20. 7. 2022, vsebuje še dva dodatna stavka, tj. "Tožeča stranka bo 1. izvod vloge neposredno vročila pooblaščenki tožene stranke, skupaj s prilogami. K vlogi so pripeti tudi podatki glede zaposlitve in višine dohodka tožnika".

7Poleg priznanih nagrad za zastopanje na narokih je toženka tožniku za sestavo in vložitev prošnje za podaljšanje roka z dne 8. 6. 2022 je priznala nagrado po tar. št. 43/4 OT v višini 10 točk, za kar ocenjuje, da je glede na vsebino predmetne vloge primerno, saj le-ta ne vsebuje obsežnejših vsebinskih navedb o predmetu oziroma poteku pravdnega postopka. Nadalje je toženka tožniku priznala še nagrado po tar. št. 20/4 OT za sestavo in vložitev pripravljalne vloge in dokaznega predloga z dne 24. 11. 2022 v višini 25 točk (50 točk x 1/2). Pri tem toženka še pripominja, da iz vsebine predmetne vloge izhaja, da je predmetna vloga le dokazni predlog in ne pripravljalna vloga.

8Toženka tožniku prav tako ni priznala priglašenih nagrad za vpogled v spis z dne 13. 2. 2022, z dne 30. 2. 2022, z dne 25. 4. 2022, z dne 26. 6. 2022, z dne 11. 7. 2022, z dne 10. 8. 2022, z dne 19. 9. 2022 in z dne 14. 12. 2022, skupaj z izdatki iz naslova kilometrine zaradi vpogledov v spis. Sodišče namreč vse vloge, ki prispejo v spis, vroča strankam v vednost oziroma pojasnilo, zato so bili predmetni vpogledi nepotrebni. Nadalje toženka tožniku ni priznala priglašene nagrade za elektronsko komuniciranje s stranko - t. j. "10 email stranki", ker elektronsko komuniciranje s stranko v konkretnem primeru ni samostojna odvetniška storitev v smislu tar. št. 39 OT (oz. tar. št. 43 OT po dne 4. 6. 2022), ampak je le-to že zajeto v zastopanju upravičenca v navedenem pravdnem postopku (tj. v tar. št. 19 in 20 OT). Enako velja tudi za študij spisa in končno poročilo. Pregled spisov, listin in druge dokumentacije, ki ga odvetnik opravi kot priprava za sestavo vloge, ali zastopanje stranke na narokih, torej ni samostojno opravilo v smislu 2. točke tar. št. 39 OT (oz. tar. št. 43 OT), saj je storitev pregleda spisov, listin in druge dokumentacije zajeta v drugih tarifnih številkah, in sicer je storitev študija spisa ter končnega poročila že zajeta v tar. št. 19 in 20 OT, tj. v sestavi in vložitvi navedenih vlog med postopkom oz. v zastopanju upravičenca na navedenih narokih. Ob sestanku s stranko ter pregledu spisa, listin in dokumentacije namreč zagovornik (odvetnik) dobi podatke o dejanskem stanju zadeve oziroma vidiku stranke v zvezi z navedenim stanjem, kar je po oceni pristojnega organa za BPP nujno potrebno za opravo kakršnihkoli procesnih dejanj odvetnika v postopku. Poleg tega toženka tožniku tudi ni priznala priglašenih nagrad za sestavo in vložitev predloga za ponovni razpis naroka, dostavo substitucijskega pooblastila, priglasitev pooblastila in druge krajše dopise sodišču (datumov katerih tožnik v stroškovnem zahtevku ne navaja), ker navedenih vlog oziroma ,,drugih krajših dopisov" ni v predmetnem pravdnem spisu niti jih odvetnik ni priložil k stroškovnemu zahtevku.

9Po prvem odstavku 6. člena OT je toženka tožniku priznala tudi urnino za porabljen čas med zastopanjem upravičenca na naroku z dne 20. 9. 2022, ki je trajal več kot eno uro, in sicer od 9.00 do 11.50, in na naroku z dne 25. 11. 2022, ki je trajal od 9.00 do 11.40, v skupni višini 400 točk (8 x 50 točk za vsake prve in nadaljnje začete pol ure trajanja naroka nad eno uro) in na podlagi četrtega odstavka istega člena še odsotnost iz pisarne zaradi voženj od pisarne odvetnika do Okrožnega sodišča v Ljubljani in nazaj, in sicer zaradi zastopanja upravičenca na navedenih narokih, v skupni višini 800 točk (10 x 80 točk za vsako stran petkratne vožnje v trajanju do dveh ur). Navedeno urnino in odsotnost iz pisarne je toženka uvrstila kot strošek, zato ju je odmerila brez upoštevanja polovičnega zmanjšanja nagrade po 17. členu ZOdv.

10Toženka prav tako tožniku ni priznala urnine za porabljen čas med zastopanjem upravičenca na naroku z dne 24. 5. 2022, saj iz zapisnika o naroku izhaja, da je le-ta trajal od 11.00 do 11.30, torej manj kot eno uro, navedeni člen pa določa, da urnina odvetniku pripada le takrat, kadar narok traja nad eno uro, oziroma za prve in nadaljnje začete pol ure trajanja naroka nad eno uro. Enako velja tudi za narok z dne 31. 1. 2023, ki je trajal od 11.00 do 11.40, in za narok z dne 4. 4. 2023, ki je trajal od 10.00 do 10.25 ure.

11Toženka je tožniku skladno z 10. členom OT priznala potrebne izdatke iz naslova kilometrine v višini 93,24 EUR (252 kilometrov x 0,37 EUR) za enkratno pot od pisarne odvetnika do Okrožnega sodišča v Ljubljani in nazaj, in sicer zaradi zastopanja upravičenca na naroku z dne 24. 5. 2022, nadalje še kilometrino v skupni višini 433,44 EUR (1.008 kilometrov v 0,43 EUR) za štirikratno pot od pisarne odvetnika do Okrožnega sodišča v Ljubljani in nazaj, in sicer zaradi zastopanja upravičenca na naroku z dne 20. 9. 2022, z dne 25. 11. 2022, z dne 31. 1. 2023 in z dne 4. 4. 2023. Pri tem je toženka pojasnila, da se kilometrina v višini 0,43 EUR za kilometer obračunava od 1. 7. 2022 dalje, in sicer glede na Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (v nadaljevanju: Uredba). Skupna višina priznane nagrade in vseh potrebnih izdatkov tako znaša 5.818,20 EUR, kar skupaj z 22% DDV znaša 7.098,20 EUR.

Tožbene navedbe

12Tožnik s tožbo izpodbija navedeni sklep v delu, v katerem se ta nanaša na zavrnitev ostalih priglašenih stroškov (I. točka izreka), in sicer zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava (OT). Navaja, da je bila v pravdnem postopku opredeljena sporna vrednost 412.500,00 EUR (kar izhaja iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani P 248/2020-I z dne 5. 5. 2023) in ne 350.000,00 EUR, kot zmotno navaja toženka v izpodbijanem sklepu.

13Tožnik nadalje navaja, da je v obravnavanem pravdnem postopku komaj 26. 4. 2023 prejel prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, na katerega so bile pripombe in vloga podana 28. 4. 2023, nakar je bil stroškovni zahtevek podan pravočasno, t. j. 28. 4. 2023, v zvezi s čimer se sklicuje na navodila, iz katerih izhaja, da je za uporabo spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv odločilno, kdaj odvetnik na sodišče priglasi stroške (vloži stroškovnik). Postopek na prvi stopnji pa se je dejansko zaključil šele po 9. 5. 2023, zato meni, da toženka ne bi smela upoštevati določbe petega odstavka 17. člena ZOdv in bi mu morala priznati polno nagrado.

14Tožnik izpostavlja, da mu toženka neupravičeno ni priznala več vlog, ki so bile utemeljene, potrebne, podkrepljene z ustreznimi dokazi, in več pregledov sodnega spisa, ki so bili potrebni, da je pooblaščenec videl, koga bo sodišče vabilo na nadaljnji narok, katere dokaze bo še izvajalo in ali je sodišče pridobilo naslove prič. Sam je upravičencu poslal več kot 50 elektronskih sporočil (emailov), prav tako je od njega prejel številna sporočila, tako da mu gre posebna nagrada za kratke dopise, prav tako pa mu je bilo poslano končno poročilo, kar vse je toženka po njegovem mnenju neutemeljeno zavrnila. Poudarja, da je bil postopek kompleksen, saj je upravičenec do brezplačne pravne pomoči podal veliko dokaznih predlogov, tudi iz tujine. Meni tudi, da je toženka povsem arbitrarno presojala o tem, kateri stroški so za postopek potrebni in kateri ne, saj mu ni priznala približno 70%, s čimer je bil diskriminiran zaradi svojega poklicnega stanu in dejstva, da je zastopal upravičenca Srba.

15Glede na vse navedeno tožnik v tožbi predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep v I. točki izreka (zavrnitev zahtevka za plačilo nagrade v presežku) odpravi ter zadevo v tem delu vrne v ponovni postopek, hkrati pa zahteva tudi povračilo stroškov postopka upravnega spora.

Navedbe tožene stranke

16Toženka v odgovoru na tožbo prereka navedbe iz tožbe in navaja, da je bil nesporni del zneska v višini 7.098,20 EUR tožniku že izplačan. Meni, da je tožniku pravilno in zakonito odmerila odvetniške stroške na podlagi veljavne OT, prav tako pa da je v obrazložitvi sklepa v zadostni meri pojasnila razloge za odmero nagrade za opravljene odvetniške storitve in za odmero potrebnih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Druga procesna dejanja

17V skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je sodišče vročilo tožbo v odgovor upravičencu do brezplačne pravne pomoči B. B., ki pa odgovora na tožbo ni podal, prav tako v postopku ni opravil nobenih drugih procesnih dejanj.

Odločitev brez glavne obravnave

18Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankami ni sporno. V tej zadevi namreč med strankami ni sporno, da je toženka z odločbo opr. št. Bpp 638/2022 z dne 8. 3. 2022 tožnika določila za izvajalca brezplačne pravne pomoči, odobrene B. B., za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku ter v postopku mediacije, in sicer v pravdnem postopku opr. št. I P 248/2020, zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju, ki je bil v teku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Prav tako ni sporno, da je tožnik pravočasno vrnil izpolnjeno napotnico, v kateri je priglasil stroške, o katerih je toženka odločila z izpodbijanim sklepom. Sporna so le vprašanja glede uporabe petega odstavka 17. člena ZOdv in pravilne uporabe OT. Gre torej za pravna vprašanja, za kar ZUS-1 sodišču daje izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Sodna presoja

19Tožba ni utemeljena.

20Skladno s šestim odstavkom 30. člena ZBPP je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči. Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

21Med strankama je sporen del izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrnila izplačilo dela priglašene nagrade in stroškov tožniku kot izvajalcu BPP.

22V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv, ki je veljal do začetka uveljavitve novele ZOdv-G, t. j. do 26. 4. 2023, sta bila odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičena do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi jima pripadal po odvetniški tarifi. Tožnik je v tožbi sicer navajal, da je predlog za povrnitev stroškov vložil po začetku uveljavitve te novele, in sicer 28. 4. 2023, s čimer je očitno smatral, da bi morala toženka upoštevati kasnejši predlog in ne predloga za povrnitev stroškov z dne 4. 4. 2023, o katerem je odločala toženka. Pri tem pa sodišče pojasnjuje, da je v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZBPP izvajalec brezplačne pravne pomoči strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi in da se napotnica izda z namenom, da lahko odvetnik zahteva povračilo stroškov postopka.¹ Ker tožnik ni prerekal navedbe toženke, da je predlog za povrnitev stroškov v obravnavani zadevi (prvič) podal že 4. 4. 2023, ko je toženki tudi predložil izpolnjeno napotnico, je tako po oceni sodišča neutemeljeno stališče, da bi morala toženka upoštevati zgolj njegov predlog za povrnitev stroškov z dne 28. 4. 2023, o katerem je bilo sicer odločeno s kasnejšim sklepom Bpp 638/2022 z dne 3. 8. 2023. Iz veljavnih predpisov namreč nedvoumno izhaja, da napotnice, potem ko je ta pravilno izpolnjena in popolna ter vrnjena službi za brezplačno pravno pomoč, ni več mogoče dopolnjevati oziroma zahtevati povračila stroškov postopka za dejanja, ki so bila izvršena po vračilu napotnice in ki jih izvajalec brezplačne pravne pomoči v napotnici ni priglasil.² V tem oziru so zato nerelevantne tožbene navedbe, da je tožnik komaj 26. 4. 2023 prejel prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, na katerega so bile podane pripombe, o katerih je pravdno sodišče odločilo s sklepom I 248/2020 z dne 5. 5. 2023, ki je bil pooblaščencu tožnika vročen šele 9. 5. 2023, saj je tožnik predložil stroškovnik in vrnil napotnico že 4. 4. 2023. Navedeno pomeni, da je tožnik sam štel, da je bila storitev v navedeni zadevi opravljena že s tem dnem, torej s končanjem glavne obravnave v pravdni zadevi, naknadno priglašenih stroškov, nastalih po vračilu napotnice, pa toženka pri odločanju o stroškovniku z dne 4. 4. 2023, kateremu je priložena napotnica, ni bila dolžna upoštevati.

23Sodišče nadalje pojasnjuje, da je tožnik v tožbi sicer navajal, da je bila sporna vrednost v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 248/2020 412.500,00 EUR, kot izhaja iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 248/2020 z dne 5. 5. 2023, ni pa prerekal dejstva, da je v stroškovniku sam navedel, da je vrednost spornega predmeta znašala 350.000,00 EUR. Ker toženka pri odločanju o stroških odloča v okviru postavljenega zahtevka, tako ni imela podlage za priznanje višjih stroškov od priglašenih, poleg tega pa je toženka tudi utemeljila, da se je o vrednosti spornega predmeta prepričala z vpogledom v navedeni pravdni spis. K temu sodišče še dodaja, da odvetnik sicer tekom pravdnega postopka lahko kadarkoli spremeni (modificira) tožbeni zahtevek, kar pa ne spremeni dejstva, da je v konkretnem primeru tožnik sporno vrednost v višini 350.000,00 EUR sam opredelil v predlogu za povrnitev stroškov z dne 4. 4. 2023, zaradi česar do priznanja višje nagrade, kot jo je sam priglasil, ni upravičen.

24V zvezi s priznanjem kilometrine sodišče ugotavlja, da je toženka že v izpodbijanem sklepu ustrezno pojasnila, da se kilometrina v višini 0,43 EUR za kilometer glede na spremenjeno Uredbo obračunava od 1. 7. 2022 dalje. Toženka je tako tožniku za štirikratno pot upravičenca na naroku z dne 20. 9. 2022, 25. 11. 2022, 3. 1. 2023 in 4. 4. 2023 priznala kilometrino z upoštevanjem 0,43 EUR/kilometer, medtem ko mu je za pristop na narok 24. 5. 2022 pravilno priznala kilometrino v višini 93,24 EUR (252 kilometrov x 0,37 EUR), saj je bil narok izveden pred začetkom uporabe spremenjene Uredbe.

25Sodišče pojasnjuje, da se skladno z drugim odstavkom 20. člena ZOdv plačilo in stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno. Glede potnih stroškov odvetnika je v prvem odstavku 10. člena OT določeno, da ima odvetnik pravico do povračila prevoznih stroškov, parkirnine, dnevnice in dejanskih stroškov za prenočevanje, če so ti izdatki v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko. Drugi odstavek 10. člena OT nadalje določa, da ima odvetnik pravico do uporabe osebnega avtomobila in povračila kilometrine za potovanje na razdalji do 400 km v eno smer, lahko pa se odvetnik s stranko dogovori za uporabo osebnega avtomobila in plačilo kilometrine tudi na daljši razdalji. Za uporabo osebnega avtomobila se odmeri kilometrina v višini najvišjega zneska, ki se po predpisih, ki urejajo dohodnino, ne všteva v davčno osnovo za službeno potovanje (tretji odstavek 10. člena OT). Na podlagi drugega odstavka 12. člena OT pa je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji.

26Ob upoštevanju določb 10. člena in 12. člena OT je po presoji sodišča očitno, da so prevozni stroški vezani na delo, ki ga odvetnik opravi za stranko, pri čemer že po naravi stvari tovrstni stroški nastanejo na dan, ko je bilo delo opravljeno. Namen priznanja prevoznih stroškov je namreč v tem, da se odvetniku povrnejo nastali izdatki v neposredni povezavi z delom, zaradi česar so neutemeljene tožbene navedbe o (kasnejšem) povišanju cen bencina, saj je na dan naroka 24. 5. 2022 Uredba (v povezavi s tretjim odstavkom 10. člena OT) predvidevala povračilo kilometrine v višini 0,37 EUR/kilometer.

27Kar se tiče tožbenih navedb glede nepriznanja nagrade za: vpoglede v spise in s tem povezano urnino ter odsotnostjo iz pisarne (15. 2. 2021 in drugi termini) v skupnem obsegu 1100 točk in s tem povezano kilometrino v obsegu 150 EUR x 11 = 1.000 EUR, 15 x pripravljalne vloge v skupni višini 3000 točk, 1. narok- urnino in odsotnost iz pisarne 3500 točk, kilometrino MB-LJ-MB (0,43 x 130 km x 2) 130 EUR, 2. narok in s tem povezano urnino ter odsotnostjo iz pisarne 3500 točk, kilometrina MB-LJ-MB (0,43 x 130 km x 2) 130 EUR, za vsak nadaljnji narok in narok-urnina in odsotnost iz pisarne vsakič 3500 točk, kilometrina MB-LJ-MB (0,43 x 130 km x 2) 130 EUR, 5 x drugi naroki-urnina in odsotnost iz pisarne 17.500 točk, tožbo 4000 točk, 1. pripravljalno vlogo 3500 točk, 15 x nadaljnje pripravljalne vloge 15 x 3000 = 45.000 točk, vpoglede v spise (24. 4. 2023, 25. 1. 2023, 13. 2. 2023, 18. 10. 202, 1. 3. 2022, 11. 7. 2022, 13. 12. 2021) skupno 800 točk, 8x kilometrino za vpoglede v spise (24. 4. 2023, 25. 1. 2023, 13. 2. 2023, 18. 10. 202, 1. 3. 2022, 11. 7. 2022, 13. 12. 2021) (0,43 x 130 km x 2) 130 EUR = 1.040 EUR, 10x dopise sodišču glede vpogledov, 20x poizvedbe glede prič in naslovov 1000 točk, 10 emailov stranki 200 točk, študij spisa 6 ur 500 točk, končno poročilo 100 točk, dostavo substitucijskega pooblastila-100 točk, priglasitev pooblastila in druge krajše dopise sodišču- 100 točk, stroške kopiranja spisa-5 EUR, 2% materialni stroški in 22% DDV, kar znaša skupaj 15.278 EUR, sodišče ugotavlja, da je toženka v izpodbijanem sklepu ustrezno utemeljila zavrnitev posameznih postavk, s čimer se strinja tudi sodišče in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 sklicuje na razloge v izpodbijanem sklepu.

28Po presoji sodišča tako ne držijo tožbene navedbe, da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, saj je toženka v zadostni meri pojasnila razloge za svojo odločitev. Po drugi strani pa so tožnikove tozadevne navedbe povsem pavšalne in nekonkretizirane. Tožnik tako za nobeno od pripravljalnih vlog ni pojasnil nobenih vsebinskih razlogov, zakaj naj bi bila le-ta potrebna, niti ni utemeljil, zakaj naj bi bili potrebni številni vpogledi v spis, kar vse je toženka ustrezno utemeljila v izpodbijanem sklepu. V zvezi s priznanjem stroškov za končno poročilo stranki pa še sodišče pripominja, da je tožnik sam s seboj v nasprotju, saj po eni strani zatrjuje, da postopek še ni bil zaključen in da je v nadaljevanju podajal pripombe zoper prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, po drugi strani pa naj bi za stranko že izdelal končno poročilo, česar pa prav tako niti ni izkazal.

29Sodišče tudi ni sledilo tožbenim navedbam, da naj bi bil tožnik pri odločanju organa zaradi svojega poklicnega stanu in zaradi dejstva, da je upravičenec po narodnosti Srb, diskriminiran napram vsem drugim izvajalcem brezplačne pravne pomoči, saj nepriznanje priglašenih nagrad, ob upoštevanju določb OT in uveljavljenih stališč sodne prakse (npr. glede dejstva, da so določene postavke že zajete v sami nagradi in da odvetnik ni upravičen do nagrade za dejanja, opravljena pred vložitvijo napotnice za brezplačno pravno pomoč), samo po sebi ne pomeni diskriminacije, ki tudi sicer v ničemer ni razvidna iz izpodbijanega sklepa.

30Upoštevajoč vse navedeno sodišče zaključuje, da so bile pri izdaji izpodbijanega sklepa spoštovane vse relevantne zakonske določbe, prav tako pa je dejanska in materialnopravna podlaga odločitve ustrezno obrazložena. Na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 je zato sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroški postopka

31Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, kar pomeni, da tožnik nosi svoje stroške postopka, medtem ko toženka stroškov ni priglasila.

¹ Sodba Upravnega sodišča RS III U 365/2011 z dne 4. 9. 2012.
² Tako npr. sodba Upravnega sodišča RS II U 497/2009 z dne 16. 2. 2011.