VSL Sklep V Kp 27756/2020

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi četrtega odstavka 340. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da se predlog zagovornika za izločitev taksativno navedenih dokazov in iz njih izvirajočih dokazov ter delov listin, ki vsebujejo povzetke vsebine vseh teh dokazov, zavrne kot neutemeljen.

2Zoper navedeni sklep so vložili pritožbo obtoženkini zagovorniki iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagali, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi in iz spisa izloči vse navedene dokaze.

3Na pritožbo je odgovorila okrožna državna tožilka A. A. z Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni dovoljena.

5Iz spisovnih podatkov izhaja, da je zagovornik predlog za izločitev dokazov podal na glavni obravnavi, ki je bila, upoštevaje določbo prvega odstavka člena 321 ZKP, začeta dne 29. 5. 2024 s predstavitvijo obtožnega akta (l. št. 374), in po tem, ko je na predobravnavnem naroku dne 9. 2. 2023 izjavil, da tovrstnega predloga (zaenkrat) ne vlaga (l. št. 324). Sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča o dovoljenosti vložitve navedenega predloga obrambe dne 29. 5. 2024 kljub določbi drugega odstavka člena 83 ZKP v zvezi s 4. točko tretjega odstavka člena 285.a ZKP, poleg tega pa je, upoštevaje četrti odstavek člena 340 ZKP, z napačnim pravnim poukom zagovornikom podelilo pravico, ki je zakon ne predpisuje: v primeru, da sodišče na glavni obravnavi izda poseben sklep v zvezi z izločitvijo dokazov, se lahko tak sklep izpodbija le s pritožbo zoper sodbo (četrti odstavek člena 340 ZKP).¹

6Na podlagi člena 390 ZKP, ki določa, da je pritožba nedovoljena, če jo izključuje zakon, česar ne more sanirati niti napačen pravni pouk v izpodbijanem sklepu, je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornikov zavrglo kot nedovoljeno.

¹ S tako ureditvijo procesni zakon utrjuje ekonomičnost postopka, hkrati pa tudi stališče teorije, da je izločitev dokazov sredstvo, ki naj zagotavlja enakost orožij strank (obdolženega posameznika in državnega tožilstva) v kazenskem postopku; večanje obsega dokaznega gradiva načeloma terja sorazmerno skrbnejšo presojo vprašanja, ali ekskluzijska sankcija glede določenega dela dokaznega gradiva sploh še ima kakšen vpliv na uravnoteženost procesnih položajev obdolženca in države. O ustavno materialnem vidiku ekskluzijskega pravila glej v Gorkič, P.: Načelo sorazmernosti in izločanje nezakonitih dokazov v slovenskem pravu, Pravna praksa, št. 42, 2009, stran 6-8, in Gorkič, P.: Načelo sorazmernosti in izločanje nezakonitih dokazov v slovenskem pravu, drugi del, Pravna praksa, št. 5, 2014, stran 22.