VSK Sklep IV Cp 212/2025

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (alineje tri do pet točke I in II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zaradi varstva A. A. in B. B. izreklo ukrep trajnejšega značaja, s katerim je njuni materi C. C.¹ omejilo starševsko skrb, in sicer z nadzorom njene starševske skrbi, ki ga izvaja Center za socialno delo Južna Primorska (v nadaljevanju CSD) na naslednji način:

- da preveri vključitev in sodelovanje otrok v programu Žalovanje otrok in mladostnikov po izgubi bližnje osebe Slovenskega društva Hospic ter preverja sodelovanje in pomoč matere otrokoma pri izvedbi navedenega programa;

- da enkrat mesečno preverja poročila matere o zdravstvenem stanju in šolanju otrok, ki jih je mati dolžna podati najmanj enkrat mesečno;

- da z rednim sodelovanjem s Terapevtsko skupnostjo za zasvojene starše z otroki (TSS) preverja mamino vključevanje v program skupnosti;

- da preverja odzivanje matere na vabila CSD, TS in šole;

- da po potrebi opravlja napovedane in nenapovedane obiske družine v TSS;

- da redno spremlja otroka na šolskem področju.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom še odločilo, da ukrep prične veljati takoj in velja eno leto od izdaje tega sklepa. Kar je predlagatelj zahteval drugače, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Odločilo je, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

3Zoper alineje tri do pet izreka sklepa in trajanje ukrepa se pritožuje nasprotna udeleženka (v nadaljevanju mati) zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni, tako da predlog zavrne, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da izvajanje ukrepa z materinim rednim sodelovanjem s TSS predpostavlja njeno obvezno vključitev v program TSS, za kar pa ni ne zakonske podlage ne pogojev. Program predpostavlja celostno in kontinuirano delo z uporabniki in njihovimi družinami z dejanskim vsakodnevnim bivanjem v TSS v Sopotnici. Program je plačljiv, vključitev vanj pa vselej le prostovoljna. Mati je v TSS Sopotnica vključena neprekinjeno od 13.5.2024. Iz izjav strokovne delavke CSD in priče D. D. izhaja, da so pri njej zaznane pozitivne spremembe pri reševanju težav, s katerimi se je srečevala na področju starševstva pred 13.5.2024. Do svojega preteklega življenja je iskreno samokritična in danes brez težav prepoznava koristi otrok, skušnjave glede poseganja po alkoholu nima. Pripravljena je sprejeti vsakršno pomoč CSD in drugih organizacij. Sposobna je poskrbeti za koristi in potrebe otrok. Ogroženost otrok ni taka, da bi bilo potrebno izreči ukrep nadzora starševske skrbi, zlasti ne z vključitvijo matere v TSS. Predlagatelj je ogroženost otrok zatrjeval zgolj v zvezi z dogajanjem pred 13.5.2024, kasneje pa ne več. Otroka sta dovolj zavarovana že z ukrepi iz prve, druge in šeste alineje izpodbijanega sklepa.

4Mati še navaja, da ima Društvo Projekt Človek svoje sprejemne centre v več mestih po Sloveniji, program TSS pa se izvaja samo v Sopotnici, ker pa izpodbijani sklep navaja tako TS kot TSS, ni jasen in se ga ne da preizkusiti. Opozarja še na zakonsko omejitev trajanja ukrepa omejitve starševske skrbi na največ eno leto. Predlog je bil vložen dne 8.8.2024, čas odločanja sodišča je vselej nepredvidljiv, mati pa je del izrečenega ukrepa dejansko že prostovoljno izvrševala, zato je nerazumno, da bi ukrep trajal še leto dni od izreka, saj je to v nasprotju z ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

5CSD je odgovoril na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da se je mati res prostovoljno vključila v program TSS Sopotnica, kjer prostovoljno ostaja s svojima otrokoma in abstinira. Njeno sodelovanje in napredek pri prevzemanju starševskih odgovornosti, reševanja finančnega stanja, stanovanjske problematike pa ni sorazmeren s časom trajanja bivanja v TSS. Na zadnjem timskem sestanku 11.3.2025 na osnovni šoli, ki jo obiskujeta otroka, je mati povedala, da bo zapustila TSS 24.6.2025, čeprav se zaveda, da se bo v domačem okolju vse zgrnilo nanjo. Vrača se na dom svojih staršev, pri katerih pa ni imela podpore za zdravljenje. Njen oče je na razgovoru v TSS povedal, da hčerko potrebuje doma. Mati je povedala, da ni dosti naredila na področjih samostojne skrbi za otroke glede šole, zdravja, njihove socialne vključenosti.

6CSD še poudarja, da je zasvojenost osebna težava, ki terja doživljenjsko abstinenco in podporo domačega in strokovnega okolja. Le z minevanjem časa težave ne izginejo. Obstaja nevarnost, da z vrnitvijo v domače okolje mati ne bo zmogla vzdržati pri doseženem. Otroka sta ogrožena brez vsakodnevne spodbude materi in terapevtske podpore. V novo okolje sta otroka dobro vključena in se o vrnitvi v domače okolje ne želita pogovarjati. A. A. razmišlja tudi o nadaljevanju šolanja po zaključeni osnovni šoli v sedanjem okolju.

7Pritožba ni utemeljena.

8Ukrep nadzora starševske skrbi, ki ga je izreklo sodišče prve stopnje, je najmilejši ukrep trajnejšega značaja, ki ga zaradi varstva koristi otroka lahko izreče sodišče. Nomotehnično je ukrep sicer uvrščen v okvir omejitve starševske skrbi (171. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ), vendar predstavlja omejitev v obliki, kot jo je v konkretnem primeru izreklo sodišče prve stopnje, le zahtevo po sodelovalni dolžnosti matere, ki je v tem, da trpi poizvedbe CSD in mu, kar niti ni predmet izpodbijanj, poroča o zdravju in šolanju otrok. Upravičenja, ki jih je z izpodbijanim sklepom pridobil CSD, so tako izključno informacijske narave, CSD nima položaja skrbnika in ne more nadomestiti materinih odločitev na področju starševske skrbi, ki ostajajo v polni materini avtonomiji; seveda pa velja opozorilo, da lahko materino nesodelovanje s CSD in informacije, ki jih ta pridobi skozi nadzor, pripeljejo do novega postopka zaradi izreka ukrepa trajnejšega značaja (ki je lahko v skladu s pravilom o stopnjevanju ukrepov tudi strožji). Zoper mater v zvezi z namestitvijo v TSS tako ne obstaja izvršilni naslov, s sodno izvršbo je ni moč prisiliti k temu, da z otrokoma še naprej prebiva v TSS,² res pa s svojim nesodelovanjem, kot že poudarjeno, tvega izrek strožjega ukrepa, vendar je to že predmet presoje ob eventualnih novih okoliščinah in s tem novega postopka. Ob sklicevanju na plačljivost programa pa mati v pritožbi ni navedla, da ne zmore s tem povezanega finančnega bremena ali da ga ne pokrivajo socialni transferji. Prav tako ni utemeljen očitek o nejasnosti izpodbijanega sklepa, ker enkrat navaja TS in drugič TSS, obseg programov Društva Projekt Človek pa je po krajih po Sloveniji različen, ker se program TSS izvaja samo v Sopotnici, sprejemni centri pa so tudi v drugih mestih. Glede na vsebino pete alineje točke I izreka ni dvoma, da je sodišče prve stopnje ukrep izreklo glede na trenutno prebivanje družine v okviru TSS na naslovu E., saj govori o obiskih delavcev CSD prav tam, in da ga še naprej domneva. Kratica TS tako v tem kontekstu kot kontekstu razlogov izpodbijanega sklepa, kjer sodišče prve stopnje prav tako uporablja obe kratici, pomeni enako kot TSS, torej terapevtsko skupnost za zasvojene starše z otroki v okviru Društva Projekt Človek.³

9Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi odločilna dejstva, ki utemeljujejo izrek ukrepa in je s tem pravilno uporabilo materialno pravo. Mati v pritožbi povzema le svojo izpovedbo in del izpovedbe priče D. D., sodišče prve stopnje pa je slednjo v točki 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa povzelo celovito in odločitev sprejelo še v zvezi z drugimi dokazi, zlasti še s poročilom Društva Projekt Človek z dne 12.11.2024. Že sama priča tako ni izpovedala le o zaznanih pozitivnih spremembah pri materi, temveč tudi o počasnem poteku njene rehabilitacije in potrebi po še veliko pomoči, da bo družina lahko samostojno funkcionirala zunaj skupnosti. Ocena o ogroženosti otrok tako ne temelji izključno na dogajanju pred majem 2024, temveč je še vedno aktualna, le da je v sedanjem kontekstu ogroženost nižja in ima ob spoštovanju izrečenega ukrepa ugodno prognozo. Sodišče druge stopnje ne soglaša s pritožbo, da bi bil tako zadosten že ukrep po prvih dveh in šesti alineji točke I izreka izpodbijanega sklepa, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj dejavnikov tveganja zunaj okolja terapevtske skupnosti zaradi materine zgodovine zatekanja k alkoholu.

10V odgovor na pritožbeni pomislek glede časa trajanja ukrepa, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se časovna omejitev iz petega odstavka 171. člena DZ nanaša na trajanje ukrepa od njegovega izreka z odločbo o glavni stvari. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je ukrep izreklo za čas enega leta od izdaje izpodbijanega sklepa. Mati je doslej nesporno sodelovala s CSD in tudi soglašala z namestitvijo v terapevtski skupnosti, izpodbijani sklep pa predstavlja prvo odločitev sodišča v zvezi s tem. Ni razloga, da bi zakonodajalec časovno omejeval trajanje posameznih ukrepov, izrečenih z začasno odredbo za čas trajanja sodnega postopka (in s tem sodne kontrole in jamstev) pred odločitvijo o glavni stvari,⁴ in še manj trajanje pomoči CSD, ki jo starši prostovoljno sprejemajo in ki ne predstavlja ne posegov v dejansko vez med njimi in otroki (npr. vprašanje odvzema in namestitve otroka) ne v njeno pravno voljno komponento (npr. vprašanje izvrševanja upravičenj starševske skrbi, nadomestitev starševske vloge z vlogo skrbnika), ko pa gre za sodni izrek ukrepa, s katerim se postopek konča, je odločilno, da se tudi skozi njegovo časovno omejenost zagotovi izvrševanje ustavnih pravic do sodnega varstva, varstva družinskega življenja in varstva otrok. Ta terja od vseh udeležencev in sodišča, da tudi po koncu sodnega postopka, v katerem je bil ukrep izrečen, aktivno in ažurno spremljajo skrb za otroka in ukrepajo zaradi varstva njegovih koristi s ponovnim izrekom istovrstnega ali drugega ukrepa trajnejšega značaja, njihova pasivnost pa ima lahko za posledico le gotovost vzpostavitve "naravnega stanja družine".

11Sodišče druge stopnje je zato in ker ni našlo kršitev, na katere pazi na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12Določbe ZPP je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

¹ Oče otrok je pokojen.
² To je pojasnilo že tudi sodišče prve stopnje v razlogih za delno zavrnitev predloga CSD ravno v delu, v katerem naj se materi naloži obvezna vključitev v program TS Sopotnica (drugi del 11. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa).
³ https://www.projektclovek.si/oblike_pomoci/terapevtske_skupnosti/terapevtska_skupnost_za_zasvojene_starse_z_otroki/
⁴ Izjema je izrecna omejitev trajanja stikov pod nadzorom, ki so najprej lahko določeni samo z začasno odredbo, nadalje pa je tudi v tem okviru njihovo trajanje omejeno na največ devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ).