VSK Sklep I Cp 653/2023

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se presoja nesorazmernosti posega izrečenega inšpekcijskega ukrepa v dom ne dopusti. Predlagateljici je naložilo, da nasprotni udeleženki povrne stroške postopka.

2Predlagateljica v pritožbi navaja, da je izkazala, da ima na naslovu A. 1 že precej več kot leto dni prijavljeno začasno bivališče. Pojasnila je, zakaj ima na B. prijavljeno stalno prebivališče in da v A. biva. Predlagala je tudi več dokazov, izvedba katerih bi potrdila njene trditve, da objekt v A. 1 predstavlja njej in njenemu možu dom. Navedla je, da gre za enovit objekt, ki se je po namenski rabi delil na stanovanjski in hlevski del. Poudarila je, da je inšpekcijski organ napačno ugotovil, da naj bi bil objekt, katerega rušenje odreja, zgolj in samo prizidek, saj je že v preteklosti predstavljal sestavni del objekta na naslovu A. 1. Enako vlogo ima tudi danes, ko je njegova konstrukcijska vloga še toliko bolj pomembna. Sodišče je povsem zanemarilo opozorilo, da bo v primeru rušenja prišlo tudi do podrtja preostalega dela objekta. Sporni del objekta nudi še dodatno statično oporo celotnemu objektu. Del, ki bi ga bilo treba porušiti, nima lastne hišne ali parcelne številke. Samostojno ni nikoli obstajal, že od prvotne izgradnje je bil notranje pregrajen glede na različni namen uporabe, ki so ga pravni predniki predlagateljice določali glede na trenutne potrebe, kar bi bilo mogoče ugotoviti ob predlaganem ogledu objekta ter zaslišanju predlaganih prič. Da bi bilo mogoče sploh izvršiti inšpekcijsko odločbo, bi morala predlagateljica pridobiti gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega bi del enovitega objekta konstrukcijsko ločila od dela, ki ga mora porušiti in s tem zagotovila obstoj preostalega dela objekta. Ne drži, da predlagateljica ni trdila, da naj bi v objektu bivala. Sodišče bi moralo upoštevati, da je prijavo svojega začasnega bivališča izkazala s potrdilom in ni dolžna še dodatno dokazovati in zatrjevati, da tam tudi dejansko biva.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po podatkih spisa inšpekcijski ukrep od predlagateljice terja odstranitev manj zahtevnega objekta - prizidka v III. gradbeni fazi ob zahodni fasadi objekta A. 1, na zemljiški parceli 373/2 k.o. 0000 A. Kot izhaja iz spisovnih podatkov, gre za nelegalno gradnjo na mestu ruševin hleva in senika.

5Eden od zakonskih pogojev, da lahko sodišče v nepravdnem postopku dopusti presojo nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom je, da predlagatelj izkaže, da je objekt iz prvega odstavka prejšnjega člena njegov dom ali dom osebe, ki tam prebiva (prvi odstavek 105. člena Gradbenega zakona, v nadaljevanju GZ-1). Ugotovitve sodišča, da tega pogoja ni izkazala, predlagateljica s svojo pritožbo ni izpodbila. Da ne živi v delu objekta, katerega rušitev ji je odrejena, je navedla sama. Gospodarski namen objekta, ki je nekdaj stal na istem mestu, je irelevanten, prav tako predlagateljičine navedbe, da sporni prizidek nima samostojne hišne ali parcelne številke in iz tega izpeljana lastna razlaga, da gre za enovit objekt. Večkrat ponovljene trditve, da bo v primeru rušenja prišlo tudi do podrtja preostalega dela objekta, so bile in ostajajo na ravni pavšalnih navedb in hkrati brez ustrezne dokazne podlage (npr. mnenja ustreznega strokovnjaka).

6Ker tudi uradoma opravljeni preizkus ni pokazal kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).