UPRS Sklep in sodba II U 244/2023-13

I. Tožba se v delu, ki se nanaša na sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 644/2021-18 z dne 5. 9. 2023, zavrže.

II. Tožbi se v preostalem delu ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 644/2021 z dne 3. 10. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Potek upravnega postopka

1Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: toženka) je s sklepom opr. št. Bpp 644/2021-18 z dne 5. 9. 2023 odvetniku A. A. (v nadaljevanju: tožniku) za izvajanje brezplačne pravne pomoči v zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 6/2022 priznal odvetniške stroške v znesku 6.587,27 EUR (znesek 5.399,40 EUR po Odvetniški tarifi ter 22% DDV v znesku 1.187,87 EUR) (I. točka izreka). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije pri naslovnem sodišču in se računovodstvu sodišča nalaga, da se ta sredstva nakaže odvetniku na njegov račun, naveden v izreku sklepa (II. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik nudil brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju tudi: BPP) upravičenki B. B. Po opravljenih odvetniških storitvah je tožnik 9. 8. 2023 pravočasno podal zahtevek.

3Po pregledu predložene izpolnjene napotnice in stroškovnika ter po vpogledu v spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 6/2022 toženka tožniku ni priznala vseh priglašenih stroškov, in sicer mu ni priznala priglašenih 50 točk za pregled dokumentacije in 50 točk za posvet s stranko, oboje v skladu s tar. št. 43 Odvetniške tarife (OT), saj si storitve iz te tarifne številke odvetnik lahko obračuna le, če niso zajete v drugih tarifnih številkah OT, ker gre za samostojne storitve. Toženka ocenjuje, da v danem primeru ne gre za samostojne storitve, temveč so le-te bile opravljene v okviru drugih storitev (npr. zastopanje) oziroma da v danem primeru ne gre za posebna opravila po navedeni tar. št. 43, ki bi presegala običajno odvetnikovo delo, ki ga ta mora vložiti v pripravo na zastopanje stranke v sodnem postopku.

4Toženka je tožniku v skladu s tar. št. 19 OT priznala 1.000 točk za tožbo z dne 2. 2. 2022. Namesto priglašenih 1.300 točk, kolikor je tožnik priglasil za vsako od pripravljalnih vlog, mu je toženka priznala 1.000 točk za 1. pripravljalno vlogo v skladu s tar. št. 20/1 OT in za 2. pripravljalno vlogo 750 točk v skladu s tar. št. 20/2 OT. Za 3. pripravljalno vlogo je toženka priznala le 50 točk, saj je po vpogledu v pravdni spis ugotovila, da ne gre za obrazloženo vlogo, temveč za kratek dopis s prilogami (fotografijami). Za 4. pripravljalno vlogo je nadalje tožniku priznala 500 točk, za 5. pripravljalno vlogo 500 točk in za 6. pripravljalno vlogo 500 točk. Za obrazloženo vlogo z dne 24. 5. 2023 je toženka priznala 50 točk namesto priglašenih 100 točk.

5V skladu s tar. št. 4 OT je toženka namesto priglašenih 1.300 točk tožniku za zastopanje na mediaciji priznala 1.000 točk v skladu s tar. št. 4/1 OT. Za zastopanje na predobravnavnem naroku 14. 4. 2023 je toženka namesto priglašenih 1.300 točk v skladu s tar. št. 21/1 OT tožniku priznala 500 točk, za zastopanje na glavni obravnavi 16. 6. 2023 pa 1.000 točk namesto 1.300 točk v skladu s tar. št. 21/1 OT. Za zastopanje na glavni obravnavi, ki je razpisana za 3. 10. 2023, toženka tožniku ni priznala priglašenih točk, saj je bil pravdni postopek zaključen s sodno poravnavo dne 12. 7. 2023. Nadalje toženka tožniku ni priznala 1.300 točk za sestavo predloga sodne poravnave z dne 12. 7. 2023, saj tar. št. 20/1 OT, ki jo je tožnik navedel za opravljeno storitev, ne predvideva nagrade za sestavo predloga sodne poravnave. Predlog za sodno poravnavo je logično smiselno del sklenitve sodne poravnave, za katero si je tožnik priglasil 3.250 točk, toženka pa mu je v skladu s tar. št. 3/1-2 alinejo OT priznala enotno nagrado v skupni višini 2.000 točk. V skladu s tar. št. 43 OT je toženka tožniku priznala še 50 točk za končno poročilo stranki. Skupaj z materialnimi stroški je toženka tožniku priznala odvetniške stroške v višini 8.999 točk, kar glede na vrednost točke znaša 0,60 EUR. Ob upoštevanju 22% DDV tako skupni priznani znesek znaša 6.587,27 EUR.

Tožbene navedbe

6Tožnik s tožbo izpodbija sklep Bpp 644/2021-18 z dne 5. 9. 2023 v delu, v katerem se ta nanaša na nepriznanje nagrade v celoti, in sicer zaradi kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava (OT). Glede 4. in 5. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa navaja, da obrazložitev v tem delu ne vzdrži standarda obrazloženosti odločbe, saj sklep ne pove, iz kakšnih razlogov mu niso bili priznani stroški v priglašeni višini 1.300 točk. Toženka tako zgolj navede, da je kot osnovo za izračun stroškov priznala 1.000 točk, ne pa tudi, zakaj ni upoštevala kot osnovo 1.300 točk, zaradi česar sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.

7Tožnik pojasnjuje, da je tožeča stranka pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti opr. št. P 6/2022 v prvi pripravljalni vlogi z dne 4. 4. 2022 poleg že postavljenega tožbenega zahtevka v tožbi z dne 2. 2. 2022 v višini 60.000,00 EUR, kjer je osnova za odvetniške stroške znašala 1.000 točk, postavila še podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo 60.000,00 EUR. Upoštevajoč 41. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se kot skupna sporna vrednost določi seštevek vseh tožbenih zahtevkov skupaj in tedaj sporna vrednost znaša 120.000,00 EUR, pri čemer se kot osnova za izračun odvetniških stroškov vzame 1.300 točk. V tej zvezi se tožnik sklicuje na sklep opr. št. Ustavnega sodišča RS Up 864/2016 z dne 18. 12. 2019.

8Glede (ne)priznanja nagrade za sestavo predloga za sklenitev sodne poravnave tožnik navaja, da ni nikjer določeno, da je predlog za sklenitev sodne poravnave vključen v samo sklenitev sodne poravnave, saj niti ni jasno, ali bo na podlagi podanega predloga prišlo do sklenitve sodne poravnave ali ne. Meni, da se mora tak predlog ovrednotiti v skladu s tar. št. 20 OT, ki določa nagrado za pripravljalne vloge, sama sklenitev sodne poravnave pa se ovrednoti po tar. št. 3 OT in je navedeno opravilo povsem ločeno, zaradi česar ga toženka ne more smiselno vključevati v strošek iz naslova sklenitve sodne poravnave.

9Glede na vse navedeno tožnik v tožbi predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek, hkrati pa zahteva tudi povračilo stroškov postopka upravnega spora.

Navedbe tožene stranke

10Toženka je 28. 9. 2023 sodišču predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Druga procesna dejanja

11V skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je sodišče vročilo tožbo v odgovor upravičenki do brezplačne pravne pomoči B. B., ki odgovora na tožbo prav tako ni podala, niti v postopku ni opravila nobenih drugih procesnih dejanj.

Prva pripravljalna vloga tožnika - modifikacija tožbenega zahtevka oziroma razširitev tožbe

12Tožnik je 10. 10. 2024 podal še prvo pripravljalno vlogo, v kateri je pojasnil, da je do prejema priloženega sklepa Upravnega sodišča RS opr. št. II U 165/2022 z dne 29. 7. 2024, ki spreminja dosedanjo sodno prakso, zadostovala zgolj zavrnitev stroškovnega zahtevka odvetnika v obrazložitvi. Tožnik je zato toženki v predmetni zadevi 16. 8. 2024 podal zahtevo za dopolnitev o stroških, ki ga napada z vloženo tožbo, toženka pa je nato 3. 10. 2024 izdala dopolnilni sklep opr. št. Bpp 644/2021, s katerim je zahtevo za izplačilo presežka nagrade za zastopanje zavrnila. V zvezi s tem tožnik izpostavlja, da toženka tudi v citiranem dopolnilnem sklepu ni upoštevala veljavne sodne prakse (sklep Upravnega sodišča RS opr. št. III U 171/2020), na podlagi katere bi toženka v izreku dopolnilnega sklepa morala točno navesti, kateri so tisti zahtevki, ki jih je uveljavljal tožnik, pa je zanje ocenila, da do njih ni upravičen. Zgolj obrazložitev sklepa pa ne more nadomestiti pomanjkljivosti izreka sklepa. Zaradi spremenjene sodne prakse in izdaje dopolnilnega sklepa tako tožnik spreminja tožbeni zahtevek, podan v tožbi, oziroma ga dopolnjuje na način, da zahteva tudi odpravo sklepa opr. št. Bpp 644/2021 z dne 3. 10. 2024.

Odločitev brez glavne obravnave

13Sodišče je na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka ugoditi in upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

Glede delnega zavrženja tožbe (sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 644/2021-18 z dne 5. 9. 2023)

14Tožnik v predmetni zadevi izpodbija sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 644/2021-18 z dne 5. 9. 2023, ki ne vsebuje zavrnilnega dela, temveč je le-ta vsebovan v dopolnilnem sklepu Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 644/2021 z dne 3. 10. 2024.

15Sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 644/2021-18 z dne 5. 9. 2023, drugače kot to velja za dopolnilni sklep z dne 3. 10. 2024, po presoji sodišča ne posega v tožnikov pravni interes. Iz izreka navedenega sklepa je namreč razvidno le, v kakšni višini bodo tožniku izplačani stroški postopka, za izpodbijanje česar pa tožnik nima pravnega interesa. Tudi iz vsebine tožbenih navedb pa izhaja, da tožnik izpodbija odločitev o stroških le v delu, ki se nanaša na zavrnitev priznanja le-teh.

16Sodišče je skladno s prvim odstavkom 36. člena ZUS-1 dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe in ugotoviti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavanje, med drugim tudi, ali tožnik izkazuje pravni interes za izpodbijanje upravnega akta v upravnem sporu. Pravni interes za upravni spor je podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega položaja, to je položaja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Ker si tožnik z vloženo tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 644/2021-18 z dne 5. 9. 2023 v delu, v katerem so bili tožniku že priznani stroški, ne more izboljšati pravnega položaja, jo je sodišče v tem delu na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Glede zavrnilnega dela zahtevka (sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 644/2021 z dne 3. 10. 2024)

17Tožba je utemeljena v delu, v katerem se nanaša na izpodbijanje sklepa opr. št. Bpp 644/2021 z dne 3. 10. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je bila zavrnjena zahteva tožnika za izplačilo presežka za zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 6/2022.

18Skladno s šestim odstavkom 30. člena ZBPP je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi (OT) in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči. Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

19V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je bil tožnik z odločbo opr. št. Bpp 644/2021-4 z dne 1. 12. 2021 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičenki B. B. v zvezi s postopkom Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 6/2022. Tožnik je upravičenko v navedenem postopku tudi zastopal in stroškovnik pravočasno vložil, toženka pa je predloženemu stroškovniku sledila le delno in tožniku priznala odvetniške stroške v skupnem znesku 6.587,27 EUR.

20Med strankami je sporno vprašanje, ali se odmerijo nagrade od skupne vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta, ki se določi kot seštevek vseh tožbenih zahtevkov skupaj, kot to navaja tožnik in tako osnova za izračun odvetniških stroškov glede na vrednost spornega predmeta znaša 1300 točk in ne 1000 točk, kot je odmerila toženka. Prav tako je sporno vprašanje, ali je tožnik upravičen do priznanja nagrade za sestavo predloga za sklenitev sodne poravnave po tar. št. 20/1 OT oziroma ali je le-ta že vključena v nagrado za sklenitev sodne poravnave po tar. št. 3/1-2 OT.

21Sodišče pritrjuje tožniku, da toženka v izpodbijanem sklepu ni v ničemer utemeljila oziroma pojasnila, zakaj mu ni odobrila nagrade v predlagani višini 1.300 točk namesto 1.000 točk. V posledici neustrezne obrazložitve tako sodišče izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)). Iz obrazložitve upravnega akta morajo biti namreč v posledici izvedenega postopka navedene okoliščine, razlogi in pravna podlaga za odločitev organa, konkretizirane na način in v takšni meri, da odločitev, ki je bila sprejeta, nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do navedb opredeli. Prav tako pa morajo biti te okoliščine navedene na način, da jih ob (morebitni) vložitvi pravnega sredstva lahko preveri tudi sodišče.

22Toženka je kot organ v predmetnem postopku vodila uradni postopek, v katerem morajo biti spoštovana tudi vsa pravila upravnega postopka, med drugim tudi, da je izdana odločba skladno z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena.¹ Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, pomembna za pravilno in zakonito odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev, in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva, zato so lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna, saj se stranka ne more izjaviti o vsebini (razlogih) izdane odločbe. Stranka ima namreč pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.²

23Sodišče tako zaključuje, da ima izpodbijani sklep v delu, ki ga izpodbija tožnik, takšne bistvene pomanjkljivosti, ki onemogočajo preizkus njegove pravilnosti in zakonitosti. Iz razlogov izpodbijanega sklepa namreč niso razvidne konkretne okoliščine, na podlagi katerih toženka tožniku ni priznala nagrade v predlagani višini.

24Ker so bila v obravnavani zadevi kršena pravila postopka, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. V zvezi s tem sodišče pojasnjuje še, da je skladno s 40. členom ZUS-1 odločilo v mejah postavljenega tožbenega zahtevka in je odpravilo le dopolnilni sklep, s katerim je bilo odločeno o zavrnitvi tožbenega zahtevka, pri tem pa se je, glede na obrazložitev vsebovano v osnovnem in dopolnilnem sklepu, smiselno navezalo na obrazložitev sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 644/2021-18 z dne 5. 9. 2023, ki vsebuje utemeljitev zavrnilnega dela zahtevka. Toženka je v ponovljenem postopku skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

25V luči nadaljnjega postopka sodišče še pojasnjuje, da je pri objektivni kumulaciji zahtevkov vrednost spornega predmeta odvisna od tega, ali se kumulirani zahtevki opirajo na isto ali različno pravno podlago. Če je ta ista, se vrednost spora določi po seštevku vrednosti vsakega posameznega zahtevka (prvi odstavek 41. člena ZPP). Pri nedenarnih zahtevkih pa je odločilna vrednost, ki jo v tožbi označi tožnik (drugi odstavek 44. člena ZPP). Sodišče tudi meni, da je pravilno stališče toženke, da je predlog za sodno poravnavo že po naravi stvari del sodne poravnave, za katero je v tar. št. 3 OT izrecno predpisana nagrada, ki je bila v konkretnem primeru tožniku priznana v višini 2.000 točk. Po presoji sodišča tako ni podlage za to, da bi se odvetniku za sestavo predloga za sklenitev sodne poravnave še dodatno priznala nagrada po tar. št. 20/1 OT, saj je očitno, da po vsebini ne gre niti za obrazložen odgovor na tožbo niti za obrazloženo vlogo niti za ugovor zoper plačilni nalog.

Stroški postopka

26Glede na dejstvo, da je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani dopolnilni sklep odpravilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Po določilu prvega odstavka 3. člena Pravilnika je tožnik, ki v tem postopku ni imel pooblaščenca, upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 15,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj s priglašenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi naložilo v plačilo toženki.

27Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ).³

28Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

¹ V skladu z 214. členom ZUP mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
² Tako npr. sodba Upravnega sodišča RS II U 32/2022 z dne 23. 11. 2023.
³ Enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006.