UPRS Sklep II U 290/2024-19

Predlogu za izdajo začasne odredbe se ugodi in se izvršitev odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Območne enote Maribor, št. 06122-1509/2017-57 z dne 21. 12. 2023 odloži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

1Z izpodbijano odločbo je bilo inšpekcijskemu zavezancu A. A. naloženo, da takoj po vročitvi te odločbe ustavi vsa dela, ki jih izvaja v zvezi s prizidavo garaže k obstoječemu objektu, tlorisne velikosti 7,36 x 4,10 metra in višine 3,75 metra na zemljišču v k.o. ..., parc. št. 623/4 (1. točka izreka). Inšpekcijski zavezanec mora navedeno gradnjo odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje v roku 100 dni od vročitve prvostopne odločbe, v primeru neizpolnitve pa bo sprožen postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravila po drugih osebah ali s prisilitvijo (2. in 3. točka izreka).

2Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je upravni organ predmetno odločbo izdal v ponovljenem postopku, potem ko je bila njegova prva odločitev po sodbi Upravnega sodišča RS opr. št. II U 271/2020 z dne 20. 4. 2023 odpravljena in zadeva vrnjena v nov postopek. Upravni organ je ugotovil, da gre v predmetnem primeru za nelegalno gradnjo in odločil v skladu z določbo 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki se v predmetni zadevi, glede na relevantne določbe Gradbenega zakona - GZ (Uradni list RS, št. 61/2017 s spremembami) in Gradbenega zakona - GZ-1 (Uradni list RS št. 199/2021 s spremembami) še vedno uporablja.

3Pritožba tožeče stranke zoper predmetno odločitev je bila z odločbo organa druge stopnje kot neutemeljena zavrnjena.

4Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da ji je organ z napačnim postopanjem v postopku kršil pravico do sodelovanja in pravico do izjave. Z izpodbijano odločbo je posegel v njeno lastninsko pravico na predmetnem zemljišču. Predmetni postopek teče zoper soseda A. A. v zvezi z garažo, ki jo uporablja na funkcionalnem zemljišču oziroma skupnem zemljišču, katerega solastnica je kot lastnica posameznega dela stavbe št. ... na naslovu ... Ker je objekt trajno spojen z zemljiščem, je torej tudi solastnica objekta, s čimer je posegel v njeno lastninsko pravico. O predmetnem postopku je organ ni seznanil, ampak ji je le vročil izpodbijano odločbo, čeprav bi želela v postopku sodelovati in podati izjavo glede nekaterih okoliščin, ki se nanašajo na stanje garaže v času obnove, izmere objekta itd. Garaže po odločbi ni mogoče odstraniti oziroma porušiti in vzpostaviti prejšnjega stanja brez škode za sosednje objekte, na katere garaža meji in imajo z garažo skupno steno. Pri tem misli na ostale drvarnice, ki se na dvorišču nahajajo in so bile postavljene v vrsti tako, da se držijo skupaj in imajo isto streho že od časa, ko je bila hiša zgrajena pred več kot 100 leti. S porušenjem garaže bi se poškodovale ali celo porušile tudi ostale drvarnice, med drugim tudi njena. Že iz tega razloga želi sodelovati v postopku in nasprotuje rešitvi, kot jo je inšpekcijski organ naložil sosedu A. A. Ne strinja se z odločitvijo drugostopnega organa, da nima pravice do sodelovanja pri ogledu in da bi naj bil organ dolžan o tem obvestiti le zavezanca. Ne glede na to, koga organ šteje za zavezanca, ostane dejstvo, da se obravnava domnevna kršitev z vzpostavitvijo črne gradnje na njenem oziroma njihovem zemljišču in bi se s porušenjem poseglo v njeno lastninsko pravico. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v nov postopek.

5Hkrati s tožbo je tožeča stranka vložila predlog za izdajo začasne odredbe in sicer naj sodišče odloži izvršitev izpodbijane odločbe tožene stranke do izdaje pravnomočne odločbe v upravnem sporu. Navaja, da bi ji lahko nastala težko popravljiva škoda, ne le na objektu - garaži, na katerega se odločba nanaša, temveč tudi na ostalih sosednjih objektih, ki se obravnavanega držijo. Škoda bi nastala z izgubo vrednosti objekta - garaže in tudi s stroški rušenja objekta, ki ne bi bili zanemarljivi in jih ocenjuje na 3.000,00 EUR. Škodo na ostalih objektih ocenjuje na 15.000,00 EUR. Javna korist z odložitvijo izvršitve do pravnomočne odločitve v upravnem sporu ne bi bila prizadeta.

6Tožba s predlogom za izdajo začasne odredbe je bila vročena toženi stranki in strankam z interesom A. A., B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E., F. F. in G. G.

7Odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe je vložila stranka z interesom A. A. Navaja, da se s predlogom tožnice za izvršitev odločbe strinja in mu ne ugovarja ter predlaga, da mu sodišče ugodi. Z izvršitvijo izpodbijane odločbe bi nastala nepopravljiva ali vsaj težko nadomestljiva škoda s porušenjem obravnavanega objekta - garaže. Enaka škoda bi nastala tudi na ostalih objektih, ki se garaže držijo.

8V bistvenem podoben odgovor je vložila tudi prizadeta stranka B. B.

9Tožena stranka odgovora na tožbo ni vložila, je pa poslala predmetni spis.

10Predlog za izdajo začasne odredbe je utemeljen.

11Tožeča stranka je sodelovala v predmetnem postopku od njegove uvedbe, ki se je začela z inšpekcijskim ogledom na kraju samem na ... dne 7. 4. 2017. Vročena ji je bila tudi v tem upravnem sporu izpodbijana odločba št. 06122-1509/2017-57 z dne 21. 12. 2023. Tožnica je zoper to odločbo vložila pritožbo, ki jo je organ druge stopnje z odločbo št. 0612-122/2018-2550-19 z dne 21. 8. 2024, hkrati s pritožbama A. A. in B. B. kot neutemeljeno zavrnil. Iz ugotovitev drugostopnega organa izhaja, da tožnica kot solastnica zemljišča št. 623/4 k.o. ... izkazuje pravno korist za vložitev pritožbe. V nadaljevanju drugostopni organ pojasnjuje, da je tožnica sicer stranska udeleženka v postopku, v katerem pa lahko varuje le svoj pravno varovani položaj. Za tožnico ne po določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) ne Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ne obstaja obveznost sodelovanja pri ogledu, zato s tem, ko ni bila vabljena na ogled, niso bila kršena pravila postopka. Iz tega razloga je drugostopni organ tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

12Iz obrazloženega izhaja, da je tožnici priznan položaj stranske udeleženke v postopku. Stranski udeleženec ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače (prvi in tretji odstavek 43. člena ZUP) in lahko vloži tudi tožbo v upravnem sporu.

13Tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, razen če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 32. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče pa na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo prizadela tožniku težko popravljiva škoda (odložitvena začasna odredba). Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank (drugi odstavek 32. člena ZUS-1).

14Tožeča stranka predlaga izdajo odložitvene začasne odredbe, torej naj sodišče do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu odloži izvršitev izpodbijane odločbe. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe težko popravljiva škoda, ki bi tožeči stranki lahko nastala z izvršitvijo izpodbijane odločbe. Zakon ne določa, kakšno škodo je mogoče šteti za težko popravljivo, torej je to pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Po sodni praksi gre za takšno škodo, če je škoda resna in tožniku neposredno grozi, odvrniti pa jo je mogoče le z izdajo začasne odredbe, to je z zadržanjem izvršitve akta (ali z začasno ureditvijo stanja glede na sporno pravno razmerje).¹ Okoliščine in dejstva v zvezi z nastankom, obliko in obsegom škode, ki bi utegnile nastati z izvršitvijo izpodbijane odločbe, mora stranka, ki predlaga izdajo začasne odredbe, konkretno zatrjevati in dokazovati in je torej trditveno in dokazno breme na njej.² Pri težko popravljivi škodi mora obstajati neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki bi jih bilo mogoče z izdajo začasne odredbe preprečiti.

15Po presoji sodišča je tožeča stranka obstoj škode in njeno težko popravljivost v primeru izvršitve izpodbijane odločbe verjetno izkazala. V predlogu za izdajo začasno odredbe je namreč obstoj težko popravljive škode utemeljevala z dejstvom, da bi rušenje objekta pomenilo tudi škodo na ostalih sosednjih objektih, ki se obravnavanega držijo s skupno steno, in so med drugim v njeni lasti. Škoda na ostalih objektih, med katerimi je tudi njen, po laični oceni znaša vsaj 15.000,00 EUR (to sta v odgovoru na začasno odredbo potrdili tudi stranki z interesom A. A. in B. B.), pojasnila pa je tudi, da objekti stojijo že desetletja. Glede na to, da v zadevi ni sporno, da je tožnica solastnica predmetnega zemljišča, na katerem stoji tudi njena drvarnica, ki je povezana z gradnjo, katera je predmet inšpekcijske odločbe, je z zadostno stopnjo izkazala verjetnost njej nastale škode.

16Pri tem je upoštevati, da je tudi odločanje o izdaji začasne odredbe po svoji vsebini odločanje o sporu med tožečo in toženo stranko. Upoštevna dejstva morajo zatrjevati tako predlagatelj začasne odredbe kot tudi druge stranke postopka in zanje ponuditi dokaze, njihov obstoj oziroma resničnost pa se presojata oziroma ugotavljata po splošnih pravilih pravdnega postopka, saj glede navedenega ZUS-1 ne določa nič drugače. Tako je tudi v teh primerih treba šteti neprerekana dejstva za dokazana (214. člen in naslednji Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).³

17Obstoj oziroma resničnost podanih navedb obeh strank se torej presojata oziroma ugotavljata po splošnih pravilih pravdnega postopka. Stranka mora tako s konkretnimi navedbami odgovoriti na konkretne navedbe nasprotne stranke. Navedeno v konkretnem primeru ni podano, saj toženka na predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovorila. Posledično se zatrjevana dejstva štejejo za neprerekana in dokazana, zato je ob sprejemanju navedenih dejstev kot resničnih po presoji sodišča izkazan obstoj težko popravljive škode ob izvršitvi inšpekcijske odločbe, kot temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe.⁴

18Pri izdaji začasne odredbe je treba upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi strank z nasprotnim interesom. Te koristi zaradi zadržanja učinkov izpodbijane odločbe ne smejo biti prizadete nesorazmerno. Da bi odložitev izvršitve izpodbijane odločbe v obravnavani zadevi nasprotovala javni koristi, ni izkazano.

19Ker v postopku upravnega spora tudi ne sodeluje stranka z nasprotnim interesom, v korist katere bi izdana začasna odredba lahko posegla, sodišče ugotavlja, da so v obravnavani zadevi podani vsi pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.

20Upoštevajoč vse navedeno je sodišče ugodilo predlogu tožeče stranke in izdalo začasno odredbo, s katero je izvršitev izpodbijane odločbe odložilo do izdaje pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

¹ Glej na primer sklepa VSRS opr. št. I Up 22/2020 z dne 4. 3. 2020, 8. točka obrazložitve, in opr. št. I Up 96/2022 z dne 8. 6. 2022, 14. točka obrazložitve.
² Tako na primer VSRS sklep opr. št. I Up 38/2023 z dne 1. 3. 2023, 7. točka obrazložitve.
³ Tako tudi sklep VSRS opr. št. I Up 109/2022 z dne 8. 6. 2022.
⁴ Tako tudi VSRS sklep opr. št. I Up 271/2023 z dne 30. 11. 2023 in UPRS sodba opr. št. I U 1849/2023-5 z dne 9. 1. 2024, UPRS sodba opr. št. I U 715/2024 z dne 17. 4. 2024.