VSRS Sklep VIII DoR 31/2025-4

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje, da je tožnik v obdobju 14 zaporednih dni (referenčno obdobje) upravičen do najmanj 59 ur počitka (11 ur dnevnega počitka in dvakrat 24 ur tedenskega počitka), če se tedenski počitek zagotavlja za to obdobje skupaj v enotnem nepretrganem trajanju.

1Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožniku plača odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2023 dalje (I. točka izreka). Višji zahtevek v znesku 8.400,28 EUR je zavrnilo (II. točka izreka). S sklepom je dovolilo spremembo tožbe (III. točka izreka) in odločilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške postopka v višini 1.300,87 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka) ter da je zavezanec za plačilo sodne takse toženka v 26 % deležu (V. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremenilo tako, da je stroške znižalo na 1.054,68 EUR (I. točka izreka), ostalo pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženke zavrnilo ter potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje (II. točka izreka) ter odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

3V predlogu za dopustitev revizije tožnik izpostavlja naslednja vprašanja:

- ali sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo s tem, ko sta šteli, da pravica do počitka nima svoje lastne ekonomske protivrednosti v plačilu nadomestila za delo, kljub temu, da je bila ta pravica kršena? Ali ob kršitvi taka pravica pridobi ekonomsko vrednost? Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta se postavili na stališče, da pravica do neizkoriščenega počitka nima svoje ekonomske vrednosti, kljub temu, da so ure zakonsko določenega počitka vključene v osnovno bruto plačo delavca;

- ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da odškodnina v obliki nadomestila plače tožniku ne pripada, ker ZDR-1 in Direktiva 2003/88/ES izrecno ne določata pravice do nadomestila za neizrabljen počitek? Ali je pravilna materialnopravna presoja, da ni podana analogija med pravico do izplačila nadomestila zaradi neizrabljenega dopusta, neizrabljene pravice do odmora med delovnim časom in pravico do neizrabljenega dnevnega ali tedenskega počitka; ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da je tožnik plačilo že prejel in zato tožniku, ni nastala nikakršna premoženjska škoda;

- ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da toženka ni bila obogatena, ker tožnik ni upravičen do materialne škode;

- ali je pravilna materialnopravna presoja drugostopenjskega sodišča, da je tožnik v ob koncu 14 dnevnega obdobja upravičen do zgolj 59 ur počitka (11 ur dnevnega in 2 x 24 ur tedenskega počitka ali do dveh obdobij po 35 ur, kar skupaj znaša 70 ur počitka.

4Predlog je delno utemeljen.

5Ker revizijsko sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP glede vprašanja, ki je (nekoliko preoblikovano) navedeno v izreku tega sklepa, je revizijo glede tega vprašanja dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6Odločitev je bila sprejeta soglasno.